[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vloga izobraževanja pri vzgojiteljevem vpeljevanju sprememb v pedagoško prakso

Špela Rojc (2014) Vloga izobraževanja pri vzgojiteljevem vpeljevanju sprememb v pedagoško prakso. Magistrsko delo.

[img] PDF
Download (883Kb)

    Povzetek

    Spoznanje, da čas, v katerem živimo, temelji na spremembah in pričakovanjih, da so vzgojno- izobraževalne ustanove vedno v koraku s spremembami, je bilo vodilo, da raziščem vplive strokovnega izobraževanja vzgojiteljev ter motive in strategije vpeljevanja sprememb v pedagoško prakso v luči njihovega profesionalnega razvoja. Vedno bolj lahko zaznavamo poklicne izzive, ki jih prinaša tekmovalnost otrok, vzgojno-izobraževalnih ustanov, staršev, uveljavljanje tržnih mehanizmov, finančne reorganizacije, itd. . Pedagoški delavec naj bi zato ves čas sledil trendom in novostim na področju metod dela, pristopov, programov itn. Soočati se mora z raznolikostjo med otroki (multikulturalnost, individualne razlike v dojemanju, integracija otrok s posebnimi potrebami). Našteti elementi zahtevajo visoko stopnjo profesionalnosti vzgojitelja, poglobljeno osebno refleksijo ter poznavanje ustreznih pristopov, metod in oblik dela. Raziskava, katero sem izvedla, je zajela 180 vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev, vzgojiteljev, ki izvajajo strokovno pomoč, vzgojiteljev v prvem razredu in nekatere pedagoške delavce, ki niso zajeti v prej omenjenih terminih in so bili izbrani priložnostno. Raziskovalna vprašanja sem razdelila na 4 sklope, in sicer na pogostost vpeljevanja sprememb, dejavnike podpore, področja vpeljevanja sprememb – 6 področij kurikula (jezik, gibanje, narava, družba, matematika, umetnost), področje reševanja konfliktov, povezovanja pedagoških delavcev, aktivnega učenja, IKT, sodelovanja s starši, zdravstva in otrok s posebnimi potrebami, komunikacije, izmenjevanja informacij in področja izobraževanja vzgojiteljev v povezavi z vpeljevanjem sprememb v pedagoško prakso. Razveseljujoč je podatek, da kar 59,2 % vzgojiteljev vpeljuje novosti v času svojega službovanja. Vzgojitelji s 13 let delovne dobe so uvedli kakšno novost v le 39,6 %, v obdobju 4–6 let delovne dobe pa že 52,5 %. V obdobjih med 7–18 let delovne dobe in 19–30 let delovne dobe so vzgojitelji vpeljevali spremembe v 73,3 %, kar je največ v vsem obdobju vzgojiteljevega službovanja. Kasneje, torej ko vzgojitelj službuje več kot 31 let, pa vpeljuje novosti v 66,7 %, kar se ne ujema z določenimi raziskavami profesionalnega razvoja, po katerih naj bi vzgojitelji proti koncu kariere prenehali oz. bistveno zmanjšali stopnjo vpeljevanja sprememb v lastno pedagoško prakso. Zanimiva je tudi ugotovitev raziskave, da vzgojitelji, ki so del kariere preživeli izven vzgoje in izobraževanja, vpeljujejo novosti v 65,6%, iz česar morda lahko sklepamo, da imajo radi novosti, ker so menjali že poklic ali delovno mesto. Največ sprememb uvedejo pedagoški delavci z visoko izobrazbo, kar 76,1 %. Če pa pedagoške delavce razdelimo po smeri izobrazbe, pa največ sprememb uvedejo pedagoški delavci, kateri imajo končano smer predšolska vzgoja, in sicer s kar 60,8 %. Zanimalo me je, kateri je glavni dejavnik, ki spodbuja vpeljevanje sprememb v pedagoško prakso. Raziskava je pokazala, da je pedagoškim delavcem, zajetim v raziskavi, najpomembnejši dejavnik spodbude za uvajanje sprememb pridobivanje novega znanja. Faktorska analiza je pokazala, da so vzgojiteljem pri vpeljevanju sprememb zelo pomembni materialni dejavniki (napredovanje v plačne razrede, napredovanje v nazive, denarna nagrada, študijski dopust), ki s 59,99% variabilnosti vplivajo na vpeljevanje sprememb v pedagoško prakso. Za natančnejše podatke pa bi bile potrebne nadaljnje raziskave, katere bi zajemale samo dejavnike, ki spodbujajo oziroma pospešujejo vpeljevanje sprememb. Največjo podporo pri vpeljevanju sprememb vzgojiteljem, ki vpeljujejo novosti, predstavljajo otroci. Zanimalo me je tudi, katera kurikularna področja so s strani vpeljevanja novosti najbolj pokrita. Presenetil me je podatek, da prav možnost »drugo« kotira na prvem mestu. Od 207 novosti jih je 35 takšnih, katerih nisem mogla kategorizirati, saj so najverjetneje čisto sveže oziroma vzgojiteljem dejansko predstavljajo novost. Mnogo vprašanj na to tematiko je ostalo odprtih. To pa bi lahko razrešili še s kakšno bolj obsežno raziskavo.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: vpeljevanje sprememb, inoviranje, profesionalni razvoj, vzgojitelj, izobraževanje
    Število strani: 83
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    red. prof. dr. Milena Valenčič ZuljanMentor
    izr. prof. dr. Janez VogrincSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10101065)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2220
    Datum vnosa: 03 Jul 2014 07:26
    Zadnja sprememba: 14 Nov 2015 07:39
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2220

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa