[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Pedagoška vrednost interpretativne sheme umetnostnega muzeja

Rajka Bračun Sova (2014) Pedagoška vrednost interpretativne sheme umetnostnega muzeja. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (2428Kb)

    Povzetek

    Umetnostni muzej je avtentično okolje za estetsko doživljanje in razumevanje likovne umetnosti. Eden pomembnejših dejavnikov, ki v muzeju vplivajo na ustvarjanje učnega okolja in so odločilni za to, koliko in kako uspešno muzej prispeva k širjenju in poglabljanju zmožnosti neposrednega estetskega doživetja, je muzejska interpretativna shema. Ta obiskovalcu predstavlja določen okvir za razmišljanje in velja za temeljno muzejsko poučevalno metodo. Ker muzejski obiskovalci različno doživljajo in razumejo umetniška dela, saj so za razumevanje likovne umetnosti različno kompetentni (Bourdieu), bi pričakovali, da se bodo razlikovali tudi muzejski pristopi k interpretaciji umetniških del. Ta naj bi bila zasnovana tako, da zadovolji potrebe ne samo poznavalcev likovne umetnosti (strokovne javnosti), ampak tudi in predvsem nepoznavalcev likovne umetnosti (širše javnosti), ki pri poustvarjanju pomena v muzeju razstavljenih umetniških del razpolagajo z drugačno zmožnostjo estetskega doživljanja. V disertaciji zato celostno preučujem pedagoško vrednost interpretativne sheme v slovenskem umetnostnem muzeju. Celostno so zajeti načini razumevanja umetnosti (obiskovalčeva interpretacija), načini razlaganja umetnosti (kustosova interpretacija) in – ker se ta dva vidika izkažeta za nekomplementarna – sodobno pojmovanje umetnostnega muzeja kot vzgojno-izobraževalne, kulturne ustanove. Raziskava je kvalitativna. Izhajajoč iz izkustvenega, disciplinarnega in institucionalnega teoretičnega konteksta v nadaljevanju z intervjuji in opazovanjem preučujem obiskovalčevo interakcijo z umetninami oziroma obiskovalčev diskurz, z analizo razstave, knjižnega vodnika in vodenih ogledov umetnostnozgodovinski diskurz in z analizo nacionalnega programa za kulturo, kritik in objav o razstavi muzejski diskurz. Triangulacija podatkov je pokazala, da umetnostni muzej ni najbolj dostopen širši javnosti, čeprav se to od njega med drugim pričakuje, saj kljub izkazani skrbi za obiskovalce nagovarja predvsem strokovno javnost. To se kaže predvsem v tem, da muzej eksponatov ne interpretira, zato obiskovalec ob neposrednem stiku z umetnino zaman išče informacije o njej. Muzej uporablja preveč strokoven, disciplinaren pristop, obiskovalcem (predvsem gre za odrasle nepoznavalce umetnosti) pa ne nudi potrebnih strategij za razumevanje umetnosti in razvijanje estetske kompetence. Ker je treba estetsko kompetenco in s tem povezano obiskovanje umetnostnega muzeja obravnavati v kontekstu vloge šole pri razvijanju zmožnosti doživljanja in razumevanja umetnosti, raziskava, prva tovrstna pri nas, nekoliko preseneti z nekaterimi rezultati: kulturni kapital je, ko gre za likovno izobrazbo, mogoče obravnavati tudi v negativnem smislu.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: muzejska pedagogika, umetnostni muzej, muzejska interpretacija, razlaganje likovne umetnosti, razumevanje likovne umetnosti, estetska kompetenca
    Število strani: 282
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Metoda KemperlMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10098761)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2208
    Datum vnosa: 02 Jul 2014 11:14
    Zadnja sprememba: 02 Jul 2014 11:14
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2208

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa