Polona Zakrajšek (2014) Vsebnost kovin in radionuklidov v gobah na izbranih področjih v Sloveniji. Diplomsko delo.
![]()
| PDF Download (5Mb) |
Povzetek
Gobe v svojih trosnjakih kopičijo makro- in mikroelemente, potencialno strupene elemente (PSE) in radionuklide. Glivna vegetacija predstavlja pomemben prehranski vnos nekaterih bistvenih mineralov v relativno velikih koncentracijah, hkrati pa omogoča prenos onesnažil na višje trofične nivoje in s tem predstavlja resno tveganje za zdravje živali in ljudi. Namen diplomskega dela je bil določiti vsebnost mineralov, potencialno strupenih elementov in radionuklidov v tleh in izbranih vrstah gob, nabranih na različnih področjih Slovenije. Tla in gobe smo vzorčili na 7 različnih lokacijah: Dragomer, Hotič, Kolovrat, Janče, Jastrebnik, Lj.-Rožnik in Sitarjevec. Koncentracije elementov in specifične aktivnosti radionuklidov smo določili s pomočjo rentgensko fluorescentne spektrometrije (XRF) in visokoločljivostne spektrometrije gama (VLG). Rezultati analize prsti so pokazali, da so vsebnosti Fe, Mn, Zn in vseh neesencialnih elementov največje v zemlji z Jastrebnika. Kritične vrednosti Pb pa so presežene v tleh s Sitarjevca, kjer je vzorčna lokacija zajemala območje nekdanjega rudnika Pb in Zn. Prav tako so bile na tem območju izmerjene največje koncentracije Pb in Zn v gobah. Koncentracije mineralov in PSE v trosnjakih gob so vrstno-specifične, določene vrste gob (npr. jurčki) pa v svojih trosnjakih potrjeno vsebujejo velik vir esencialnih makro- in mikroelementov, predvsem selena. Izračunali smo relativne deleže elementov v 100 g gob. Z dnevnim vnosom 100 g svežih užitnih gob presežemo slovenske in svetovne prehranske referenčne vnose selena za odrasle. Koncentracije selena so največje v vrsti Albatrellus pes-caprae (kozjenogi mesnatovec). Rezultati analize VLG so pokazali prisotnost naravnih radionuklidov 238U, 226Ra, 210Pb, 228Ra, 228Th in 40K ter umetnega radionuklida 137Cs v tleh in gobah. Specifične aktivnosti večine naravnih radionuklidov so največje v tleh z Jastrebnika. Zaskrbljujoče so povprečne specifične aktivnosti 137Cs v tleh, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da je vzorčenje zajemalo predvsem gozdni ekosistem za katerega je znano, da se tam onesnažila kopičijo predvsem v opadu.
Tip vnosa: | Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo) | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ključne besede: | onesnaženost tal, mineralna sestava, kovine, radionuklidi, akumulacija v gobah, Dragomer, Hotič, Kolovrat, Janče, Jastrebnik, Rožnik, Sitarjevec | |||||||||
Število strani: | 132 | |||||||||
Jezik vsebine: | Slovenščina | |||||||||
Mentor / Somentorji: |
| |||||||||
Povezava na COBISS: | http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10070089) | |||||||||
Ustanova: | Univerza v Ljubljani | |||||||||
Fakulteta: | Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta | |||||||||
ID vnosa: | 2167 | |||||||||
Datum vnosa: | 12 Jun 2014 12:19 | |||||||||
Zadnja sprememba: | 12 Jun 2014 12:19 | |||||||||
URI: | http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2167 |
Akcije (potrebna je prijava)
Pregled vnosa |