[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Šolanje v Sloveniji in Ugandi

Barbara Marić (2011) Šolanje v Sloveniji in Ugandi. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2517Kb)

    Povzetek

    Obvezno osnovnošolsko izobraževanje predstavlja nadaljevanje in usmerjanje spontanega otroškega raziskovanja sveta ter odkrivanje močnih področij. To je znanje, ki nastaja iz neposrednih izkušenj v okolju in se pri pouku razširja in poglablja. V diplomskem delu smo se osredotočili na primerjavo šolanja v Sloveniji in Ugandi. S pomočjo praktičnega dela, hospitiranja in poučevanja v razredu smo skušali primerjati šolanje, učni načrt spoznavanja okolja in praktični del poučevanja v razredu. Zanimalo nas je na katerih področjih se povezuje šolanje v Sloveniji z Ugando, kakšni so njihovi pogoji za vpis v šolo, katere pravice do izbire oblik izobraževanja imajo, kako so organizirani oddelki in učne skupine, v kakšnem šolskem okolišu se gibljejo, kako poteka izvajanje prilagojenega programa ter kako poteka vzgojno-izobraževalno delo. Vse več otrok s svojimi starši potuje po svetu in se nato šola v lokalnih šolah, pa čeprav le za leto ali dve, kjer se odločijo preživeti delček svojega življenja. Na poučevanje vpliva kultura v danem okolju, materialni pogoji, metode dela z učenci, okolje in ne nazadnje seveda, tudi verska prepričanja. Podatke smo pridobili s hospitiranjem, vodenjem delavnic, poučevanjem manjših skupin in sodelovanjem z učitelji v Ugandi. Naše ugotovitve kažejo razlike in skupne točke šolanja v obeh državah. Razlike so v formiranju razredov, v načinu poučevanja, v plačevanju šolnine ter v pogojih za vpis. Skupne točke pa lahko najdemo v učnem načrtu. Slovenski učni načrt natančno opredeljuje, koliko ur pouka zavzema predmet spoznavanje okolja. Ugandski učni načrt pa ima natančno določeno le spodnjo mejo, koliko ur je to v šolskem letu ali koliko na teden. Vsebine v učnem načrtu se povezujejo, teme so sorodne, le da jih drugače poimenujejo. Lahko bi rekli, da je vključevanje slovenskih metod dela v njihov učni sistem mogoče le v manj številnem razredu. Uspešno delovanje in izvajanje učne ure, v podporni skupini z učenci s specifičnimi težavami na področju učenja, je bila učiteljem spodbuda za ustvarjalnejše delo. Izkazalo se je, da učenci potrebujejo veliko več kot le dva meseca, da bi spretnosti in metode, ki so se jih naučili, zaživele in postale uporabne tudi v razredu. V grobem bi lahko rekli, da je napredek mogoč, če bi se število učencev v razredih zmanjšalo. Kar pa je glede na ugandske razmere trenutno nemogoče. Naše metode dela so spodbujale samostojnost in poskušale učence usmerjati k prenosu znanja še na druga področja. Zastavljene cilje smo dosegli ter z učitelji in učenci vzpostavili dober odnos in prijetno okolje za delo.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: šolanje, ugandski šolski sistem, slovenski šolski sistem, učni načrt za spoznavanje okolja, učenci s specifičnimi učnimi težavami, osnovna šola
    Število strani: 107
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Janez KrekMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=8919369)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 208
    Datum vnosa: 03 Okt 2011 15:09
    Zadnja sprememba: 17 Okt 2011 20:03
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/208

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa