[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Odnos strokovnih delavcev v vrtcu do otrok in staršev priseljencev

Mojca Meke (2014) Odnos strokovnih delavcev v vrtcu do otrok in staršev priseljencev. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1453Kb)

    Povzetek

    V Sloveniji se je v zadnjih petdesetih letih bistveno povečala socialno-kulturna pestrost prebivalstva, kar je posledica predvsem ekonomskih migracij, pri katerih je v ospredju težnja po »boljšem« življenju in dvigu življenjskega standarda. Posledica tega je večji delež vključenosti otrok priseljencev v predšolski sistem, s čimer so se pristojne institucije pričele intenzivneje ukvarjati šele pred nekaj leti. Slovenija je kot članica EU na področju vključevanja in izobraževanja priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem poleg slovenskih (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o tujcih, Zakon o vrtcih idr.) dolžna upoštevati tudi mednarodne dokumente (Direktiva Sveta Evrope o izobraževanju otrok delavcev migrantov, Resolucija Sveta Evrope idr.), kot članica UNESCA, OVSE-ja, OZN-ja in Sveta Evrope pa tudi mnogo drugih dokumentov, vezanih na interkulturno izobraževanje. Na ravni strokovnih priporočil za delo s priseljenci v RS obstaja Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov v sistem vzgoje in izobraževanja v RS (2007). Ker izvajanje strategije ni zakonsko podprto, je od posameznega vrtca odvisno, ali strategiji sledi in jo upošteva ali ne. V magistrskem delu smo v teoretičnem delu analizirali zadrege pri opredeljevanju statusa priseljenca in izjemno pestrost konceptov, relevantnih za to področje (multikulturalizem, interkulturalizem idr.). Predvsem smo se posvetili konceptu inkluzije, ki je za razliko od integracije bolj sprejemljiv na področju vključevanja priseljencev v šolski sistem. Analizirali smo formalno ureditev in strokovna priporočila za delo z otroki in s starši priseljenci na predšolski ravni. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene na vzorcu 124 strokovnih delavcev, zaposlenih v devetih namensko izbranih javnih vrtcih v RS. Ugotovitve kažejo, da so strokovni delavci načeloma naklonjeni vključitvi priseljenih otrok/otrok priseljencev v vrtec. Zavedajo se odgovornosti, ki jo imajo pri učenju in poučevanju slovenskega jezika, ter si hkrati želijo in pričakujejo, da se tudi starši čim prej po priselitvi naučijo slovensko, da bodo lahko laže in učinkoviteje komunicirali z njimi v vrtcu. Ob vključevanju priseljenih otrok/otrok priseljencev pa večinoma ne prepoznajo pomembnosti oblikovanja individualiziranih programov in strokovnih timov, ki bi pripomogli k sistematičnosti in načrtnosti spremljanja otrokovega razvoja, predvsem pa znanja slovenščine. Za poučevanje slovenščine kot tujega jezika oz. jezika okolja še vedno nimajo potrebnega didaktično-metodičnega znanja, pa vendar večina strokovnih delavcev ne prepoznava tega kot pomanjkljivost pri svojem delu. Strokovni delavci so manj naklonjeni učenju in ohranjanju materinščine otrok priseljencev/priseljenih otrok v vrtcih. Kar zadeva sodelovanje s starši priseljenci, jih pogosteje vabijo k neaktivnim kot aktivnim oblikam sodelovanja, ki bi lahko prispevale k spoznavanju in sprejemanju različnosti. Na nepoglabljanje v problematiko vključevanja priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja je moč sklepati iz neprepoznavanja težav, ki nastajajo pri delu z omenjeno populacijo. Strokovni delavci namreč pomanjkanja podpornih mehanizmov, kot so razdelane smernice učinkovitega vključevanja priseljencev in gradiva s primeri za delo s priseljenci, pomanjkanja finančne podpore ter dodatnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj niso prepoznali kot oviro. Eden izmed razlogov za nepoglabljanje strokovnih delavcev v problematiko je tudi nepoznavanje dokumentov in strokovnih priporočil za delo s priseljenci. Svoje dejansko delo in vrtce, v katerih so zaposleni strokovni delavci, pa ocenjujejo kot takšne, ki vključujejo načelo interkulturnosti.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: multikulturalizem, migracije, interkulturne kompetence, priseljenci, inkluzija
    Število strani: 172
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Irena LesarMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9977929)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2032
    Datum vnosa: 11 Feb 2014 07:20
    Zadnja sprememba: 13 Nov 2015 12:33
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2032

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa