[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Družinska mediacija kot metoda reševanja sporov v družini

Tanja Pia Metelko (2013) Družinska mediacija kot metoda reševanja sporov v družini. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (6Mb)

    Povzetek

    Mediacija kot eden od načinov upravljanja konfliktov, glajenja nesoglasij in reševanja sporov za človeštvo sicer ne predstavlja izuma današnje, (post)moderne dobe, saj nekateri pravijo, da jo poznamo, odkar so bili na zemlji prvi trije ljudje, med katerimi je eden od njih drugima dvema pomagal, ko se sama nista uspela dogovoriti, kljub temu pa nam je njena aktualna forma poznana šele pol stoletja. Kot oblika komplementarnega načina reševanja sporov, ki bi sicer pristali na sodiščih, predstavlja ponekod po svetu bolj, drugje še ne tako zelo uveljavljen način pomoči ljudem, ki se znajdejo v njim samim nerešljivi ali težko rešljivi situaciji na pravzaprav vseh področjih človekovega delovanja. Družinska mediacija, ki posega vsaj z odnosnega in emotivnega, če ne že občečloveškega vidika, v najobčutljivejšo sfero človekovega obstoja, je ena od njenih številnih, čeprav za mnoge temeljna, pojavnih oblik. Družinska mediacija pomeni graditev in upravljanje življenjskega procesa med člani širše ali ožje družine v navzočnosti neodvisnega in nepristranskega mediatorja, ki udeležencem v mediaciji pomaga, da si prek pogovora, izražanja mnenj in interesov lažje izmenjajo svoje potrebe in želje ter predstave o tem, kar se jim zdi pomembno, hkrati pa poskušajo najti sporazumno in samoodgovorno rešitev, ki bo odražala zadovoljstvo in blaginjo vseh vpletenih. V Sloveniji se je mediacija v lokalni skupnosti v posameznih organizacijah in z nekajletnim zamikom kot oblika sodišču pridružene mediacije začela izvajati pred poldrugim desetletjem. Gre torej za zelo mlado, razvijajočo se metodo, ki jo je treba preučiti, analizirati, strukturirati ter na podlagi teoretičnega in empiričnega argumentiranja smiselno in celostno vgraditi v slovenski prostor, kar predstavlja temeljni namen doktorske disertacije z željo po uporabi njenih spoznanj v praksi. V kratkem času izvajanja mediacije v Sloveniji je bilo v strokovnih krogih izraženih na eni strani veliko strokovnih dilem, na drugi pa pobud za analizo in strukturiranje mediacije, zato se želimo s pričujočo nalogo odzvati na aktualnost problematike in prispevati k razvoju mediacije. Namen raziskave lahko razdelimo v dva sklopa. Prvi, nekoliko širši, je bil zbrati in urediti normativne akte družinske mediacije v predpisih Evropske unije in državah članicah na eni strani ter raziskati variabilnost pojmovanj in izvajanja družinske mediacije in usposabljanja družinskih mediatorjev različnih izvajalcev v slovenskem prostoru na drugi. Drugi, nekoliko bolj specifičen sklop pa je imel za cilj prepoznati in analizirati dejavnike, ki vplivajo na odločitev strank za družinsko mediacijo; analizirati uspešnost družinske mediacije, zadovoljstvo strank, stroške, trajanje ter njen izid; prepoznati in analizirati povezanost uporabe mediacijskih tehnik in stila vodenja mediatorja na potek in izid družinske mediacije ter primerjati odnos med strankami pred in po mediaciji. Spoznanja na podlagi izsledkov raziskave imajo namen nakazati nekaj smernic za standardizacijo strokovnega usposabljanja družinskih mediatorjev in izvajanja družinske mediacije v slovenskem prostoru; nekaj od tega predstavljamo tudi znotraj te naloge. Rezultati so pokazali, da je zakonodaja s področja mediacije v državah članicah Evropske unije ponekod zelo podobna, zlasti glede procesa izvajanja, temeljnih postulatov, kot sta pojmovanje zaupnosti in nepristranskosti mediatorja, na drugi strani pa lahko najdemo med državami razlike, na primer pri vlogi in pristojnosti mediatorja ter načinu njegovega imenovanja. Pojmovanje izvajanja družinskih mediacij in izvajanja mediacijskih usposabljanj smo ugotavljali prek delno strukturiranega vprašalnika, kjer smo analizirali podatke enajstih mediacijskih organizacij in sedmih okrožnih sodišč, ki ponujajo programe sodišču pridružene mediacije. Uspeli smo identificirati nekatere tehnike, ki jih trije mediatorji, katerih mediacije so se končale s podpisom mediacijskega dogovora in zaradi tega z nekega merljivega vidika zelo uspešno, uporabljajo pogosteje ali celo izključno, nasproti dvema mediatorjema, katerih stranke so mediacijo zaključile brez doseženega sporazuma. Najbogatejšo paleto ugotovitev smo dobili na podlagi raziskave in analize odprtega intervjuja z udeleženci družinskih mediacij, ki smo jih obdelali s pomočjo kvalitativne metode in delno strukturiranega vprašalnika, namenjenega družinskim mediatorjem, ki je bil obdelan po kvantitativni metodi obdelave podatkov. Rezultati predstavljajo srž disertacije, hkrati pa podlago za nekatere sugestije praksi, ki bi ji po našem mnenju veljalo nameniti nekaj pozornosti. Delo zaključujemo s prerezom in strnitvijo vseh pomembnih dobljenih rezultatov, zbranih in analiziranih na podlagi izpeljave petih samostojnih, a povezanih projektov.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: družinska mediacija, uspešnost, zadovoljstvo strank, mediacijske tehnike in veščine, stil vodenja, pravni akti
    Število strani: 364
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    red. prof. dr. Bojan DeklevaMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9889609)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2028
    Datum vnosa: 06 Feb 2014 14:29
    Zadnja sprememba: 06 Feb 2014 14:29
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2028

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa