[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Razvoj refleksivnega mišljenja in supervizija pedagoških delavcev

Brigita Rupar (2014) Razvoj refleksivnega mišljenja in supervizija pedagoških delavcev. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (3233Kb)

    Povzetek

    Sodobni koncepti izobraževanja učiteljev, ki učinkovito razvijajo njihove poklicne kompetence, temeljijo na refleksivnem mišljenju, notranji motivaciji, močnih področjih, interesih in izkušnjah učitelja. Oblikovalci teh programov ustvarjajo priložnosti, v katerih učeči pridobivajo nova znanja in veščine, jih ozaveščajo s pomočjo mentorjev in izkušenejših kolegov ter ob tem razvijajo samoregulacijske veščine. Ena od učinkovitih, priznanih in uveljavljenih metod poklicnega učenja je supervizija, ki dobiva svoje mesto tudi v izobraževanju naših pedagoških delavcev. V pričujočo raziskavo sta bili zajeti dve skupini osnovnošolskih učiteljev. Prva skupina je bila vključena v supervizijo, druga pa te izkušnje ni imela. Cilj raziskave je bil preučiti, v kolikšni meri sodelovanje v supervizijskih skupinah razvija refleksivnost in emocionalno učinkovitost učiteljev, ali vpliva na večjo uporabo aktivnih strategij za spoprijemanje s stresnimi situacijami, v kolikšni meri jih ozavešča o bistvenih nalogah za doseganje vzgojno izobraževalnih ciljev. Narejena je bila primerjava med učitelji, udeleženci in neudeleženci supervizije na zgornjih spremenljivkah. Rezultati kvantitativne raziskave so bili dodatno poglobljeni z analizo in primerjavo dveh fokusnih skupin udeležencev in dveh skupin neudeležencev supervizije. Kvalitativna metodologija je bila uporabljena za iskanje odgovorov na vprašanja katerim strokovnim nalogam učitelji pripisujejo največji pomen, katere so najbolj stresne situacije, kako jih razbremenjujejo in kakšni so učinki supervizije na prakso učiteljev. Rezultati kvantitativne empirične raziskave kažejo, da udeleženci supervizije doživljajo kot pomembnejše tiste svoje naloge, ki spodbujajo celostni razvoj učencev, višje miselne procese in varnost učencev. Na teh dimenzijah so učiteljice pokazale statistično višje vrednosti kot učitelji. Učitelji z najkrajšim delovnim stažem pripisujejo večji pomen didaktično-metodični izpeljavi pouka kot učitelji z daljšim stažem. Tisti učitelji, ki so bolj usmerjeni na negativne vidike lastnega doživljanja, se bolj togo držijo učnega načrta in so bolj zaskrbljeni za varnost učencev. Izračuni so pokazali, da so udeleženci supervizije pokazali višjo stopnjo refleksivnosti na pozitivnem delu lestvice, in da so učitelji bolj kot njihove kolegice usmerjeni na nekonstruktivne in v preteklost usmerjene vidike doživljanja sebe. Delovni staž nima pomembnega vpliva na refleksivnost učiteljev. Udeleženci supervizije so bili statistično pomembno učinkovitejši pri izražanju in poimenovanju emocij od neudeležencev. Pri pogostnosti uporabe strategij aktivnega spoprijemanja s stresnimi situacijami se med njimi niso pokazale pomembne razlike. Doživljanje pomembnosti vlog in odgovornosti, stopnja refleksivnosti in emocionalne kompetentnosti ne vplivajo na izbiro aktivnih metod spoprijemanja s stresom. Vključenost v supervizijo ne pripomore k sistematičnejši in bolj načrtni uporabi problemsko usmerjenih spoprijemalnih strategij. Kvalitativna raziskava fokusnih skupin je pokazala nekaj razlik v razumevanju strokovnih nalog med udeleženci in neudeleženci supervizije. Učitelji z izkušnjo supervizije so večino odgovornosti za ustvarjanje spodbudnega učnega okolja pripisali sebi, hkrati so pokazali večjo ozaveščenost o pomenu didaktične izvedbe in diferenciacije pouka za kakovostno znanje učencev. Bolj kot neudeležencem se jim zdi pomembna njihova vloga pri razvoju odgovornega vedenja in delovnih navad učencev. Sodelovanje v supervizijskih skupinah je vplivalo na neposredno prakso učiteljev, saj so se naučili novih strategij vodenja pouka. Spoznali so, da razmišljanje vpliva na čustva, kar jim je pomagalo pri drugačnih, učinkovitejših odzivih v poklicnih situacijah. Delo zaključujem s pobudo za vključitev supervizije v programe izobraževanja bodočih učiteljev kot tudi v programe za stalno strokovno spopolnjevanje učiteljev praktikov.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: učitelji, refleksija, supervizija, emocionalna kompetentnost, stres, izobraževanje, učenje
    Število strani: 239
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Alenka KoboltMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9972809)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2024
    Datum vnosa: 05 Feb 2014 13:43
    Zadnja sprememba: 05 Feb 2014 13:43
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2024

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa