[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Upodabljanje živali v kiparstvu

Tanja Eržen (2013) Upodabljanje živali v kiparstvu. Diplomsko delo.

[img] PDF
Download (6Mb)

    Povzetek

    Že jamski človek je s slikanjem na stene in rezljanjem v kosti in les upodabljal najrazličnejše živali, najverjetneje z obrednimi in kultnimi vzgibi. Te upodobitve so bile stilizirane, pa vendar zelo naturalistične. Na prva umetniška dela naletimo v času paleolita, nastala pred približno 20.000 leti. Najznačilnejša dela paleolitske umetnosti so upodobitve živali, ki so naslikane ali izklesane na jamskih stenah. Kasneje se upodobitve živali spreminjajo. Pridobivajo vedno več detajlov, predvsem pa zrastejo v novem simbolnem pomenu. Simbolika živali se prične tesno prepletati z mitologijo. Pomemben pomen v upodabljanju imajo tudi potopisi in pripovedi, posebno pomembna v antiki so bila dela naravoslovcev. Kasneje v srednjem veku je poplava zveri, ptic, morskih pošasti in izmišljenih bitij zavzela vsa področja likovne umetnosti; od arhitekturne dekoracije, kiparstva, stenskega in tabelnega slikarstva do slikanih oken in knjižne iluminacije. Srečujemo se z izredno široko paleto možnih ikonografskih razlag, od čisto dekorativne vrednosti do žanrskih prizorov ali raznovrstnih simbolnih pomenov, ki jih je moč opredeliti s pomočjo konteksta, v katerem se živali pojavljajo. Nesporen je njihov pomen tudi, kadar se pojavljajo v vlogi atributa bogov, polbogov ali mitskih junakov. Antična tradicija se prepleta z vedno večjo močjo krščanstva, pod vplivom katerega živali pridobivajo nove simbolne pomene. Simbolno pomembne upodobitve so opremljene z moralističnimi razlagami, ki postavljajo živali za zgled in svarilo vernikom. Srednjeveška simbolika je zelo kompleksna in pogosto je ista žival nosilka različnih, celo nasprotujočih si pomenov. V novem veku zaveje svež veter. Upodobitve živali se zaradi prerojenega zanimanja za naravoslovne znanosti prilagodijo naturalizmu, vendar pa zanimanje za simboliko in personifikacije ostaja. Upodobitve živali postanejo izjemno detajlne, precizne in realistične. Umetnik si prizadeva naravno resničnost prenesti v materijo. Tako se upodobitve skozi zgodovino močno spreminjajo, v moderni dobi pa se umetniki zopet zatečejo k vzorom prazgodovinske umetnosti ter umetnosti primitivnih kultur. Naturalistične upodobitve postajajo zopet stilizirane, živali pogosto predstavljajo filozofska vprašanja. V enem samem stoletju se je koncept skulpture preoblikoval in na novo opredelil bolj drastično kot prej v celem tisočletju. Kriza identitete je postala produktivni princip plastičnega oblikovanja. Ta neskončna pot je vodila od volumnov, prostorov, objektov, konceptov in spet nazaj. Umetnik se je poigraval z različnimi materiali in združitvami le-teh. Značilni so preskoki iz zunanje školjke v notranjo strukturo. V diplomskem delu raziskujem razvoj upodabljanja živali skozi zgodovinska obdobja. Spreminjanje upodobitev se vseskozi prepleta z bogato simboliko – tako z magijo in čarobnimi obredi jamskega človeka kot kasneje s poučno pripovednostjo živalskih personifikacij ali atributov. Skozi celotno zgodovino je čutiti izjemno spoštovanje do narave. Človek ga kaže tako v obliki, doslednosti pri upodabljanju, tenkočutnem izrisavanju detajlov in karakteristik kot s samo zgodbo, v katero upodobljeno žival vpleta. Spreminja se slog, spreminjata se simbolika in pomen, a vsekakor je upodobljena žival v likovnem delu skozi vsa obdobja zgodovine umetnosti spoštovana in cenjena, pa naj zastrašujoče opozarja na nevarnost v obliki kače, opeva ljubezen v podobi goloba, zaničuje razvrat, kadar prikaže kozla, uči o zvestobi psa ali poveličuje moč, energijo, ponos in dostojanstvo, kadar se zazremo v mišičasto telo konja ali leva.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: animalizem, simbolika, figuralno upodabljanje, kultni prostori, bajeslovna bitja, ikonografija, zgodovina likovne umetnosti, naturalizem, mitologija, plastika, stilizacija, personifikacija, estetika, ekspresija
    Število strani: 83
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    red. prof. mag. Roman MakšeMentor
    doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič ČerkezSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9903433)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1953
    Datum vnosa: 13 Dec 2013 11:54
    Zadnja sprememba: 13 Dec 2013 11:54
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1953

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa