[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Soustvarjanje spodbudnega učnega okolja za učence z učnimi težavami

Jana Grah (2013) Soustvarjanje spodbudnega učnega okolja za učence z učnimi težavami. Doktorska disertacija.

[img] PDF
Download (5Mb)

    Povzetek

    Soustvarjanje spodbudnega učnega okolja za učence z učnimi težavami je eden od elementov inkluzivne šole 21. stoletja. Fizična prisotnost učencev z učnimi težavami v razredu ne vodi samoumevno do učinkovitega sodelovanja in doseganja inkluzivne šole 21. stoletja, zato doktorsko disertacijo namenjam raziskavi razvoja spodbudnega učnega okolja za učence z učnimi težavami v osnovni šoli v procesu soustvarjanja. Spodbudno učno okolje za učence z učnimi težavami pomeni priložnost za vse, učence, učitelje, starše in strokovne delavce, da pridobijo pozitivne izkušnje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Vsebinske sklope teoretičnega uvoda sem uredila tako, da sem sestavila številne elemente inkluzivnega konceptualnega okvirja za uresničevanje slovenskega petstopenjskega modela nudenja pomoči učencem z učnimi težavami (Magajna, Kavkler, Čačinovič, Pečjak, Bregar Golobič, 2008b). Predstavljam zakonske osnove vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami in otrokove pravice, integracijo in inkluzijo, razvoj inkluzivne prakse ter partnerski odnos s starši v inkluzivni šoli. Nadaljujem s predstavitvijo posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb učencev z učnimi težavami, opisujem tipe in podskupine učnih težav, natančneje učence s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami. Poznavanje le-teh je namreč ključni dejavnik za izvajanje pomoči in uresničevanje sprememb v učnem okolju v petstopenjskem modelu nudenja pomoči. Spremembe v učnem okolju v smeri inkluzije lahko v petstopenjskem modelu nudenja pomoči dosežemo s soustvarjanjem spodbudnega fizičnega, socialnega, didaktičnega in kurikularnega učnega okolja. Teoretični uvod zato zaključujem s predstavitvami elementov učnega okolja in pomembnih ugotovitev o teh elementih. Koncept timskega soustvarjanja opredeljuje strokovnega delavca in učenca kot soustvarjalca v procesu pomoči. Soustvarjanje pojmuje projekt pomoči učencu z učnimi težavami kot proces, v katerem je potrebno opredeliti in raziskovati učenčevo znanje in potrebe ter elemente, ki jih je potrebno zagotoviti v učnem okolju. Med najpogostejše ovire za uspešno vključevanje učencev z učnimi težavami v vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli štejem splošna prepričanja in stališča, konservativno tradicijo šol, nezadostno usposobljenost učiteljev za odkrivanje in obravnavo učencev z učnimi težavami, premajhno podporo timskega dela s strani vodstev šol in specialnega šolstva, nezadostno pripravljenost šol in družbe na spremembe, ki jih zahteva uresničevanje inkluzije s pomočjo soustvarjanja spodbudnega učnega okolja v šoli. Nujne so spremembe odnosa strokovnih delavcev do učenca in povečanje dejavne udeleženosti učencev z učnimi težavami v procesih pomoči (Mitchell, 2005 v Kavkler, 2009, str. 2; Viola, 2006 v Kavkler 2009, str. 2; Čačinovič Vogrinčič, 2011). V empiričnem delu doktorske disertacije sem zato v vzorec oseb vključila strokovne delavce, učence in starše, s katerimi sem raziskovala in oblikovala spodbudno učno okolje v osnovni šoli. Eden od ciljev doktorske disertacije je sistematično ocenjevanje elementov učnega okolja. Analiza stanja namreč predstavlja izhodišče za spremembe fizičnega, didaktičnega, kurikularnega in socialnega učnega okolja s pomočjo soustvarjanja razmer v petstopenjskem modelu nudenja pomoči. Želela sem ugotoviti, kako posamezne skupine strokovnih delavcev glede na vlogo v osnovni šoli (ravnatelji, učitelji razrednega in predmetnega pouka, svetovalni delavci, mobilna specialno-pedagoška služba), starši in učenci ocenjujejo učno okolje, identificirati in raziskati latentne strukture skupin in razlike v pojmovanjih in morebitna stereotipna razumevanja učnega okolja med posameznimi skupinami. Na osnovi kriterijskih spremenljivk pa identificirati razlike in povezanost med percepcijami strokovnih delavcev, učencev ter staršev, ker le skupna vizija in soustvarjalni odnos med njimi vodi k razvoju spodbudnega fizičnega, didaktičnega, kurikularnega in socialnega učnega okolja v osnovni šoli. Iskala sem tudi odgovore na vprašanja in trditve, katere elemente spodbudnega učnega okolja ugotavljamo v osnovni šoli ter katere sugestije lahko izpeljemo na osnovi rezultatov za uresničevanje soustvarjanja spodbudnega učnega okolja v osnovni šoli v petstopenjskem modelu nudenja pomoči. V vzorec raziskave sta bili zajeti dve skupini oseb. Prvo skupino, ki se je vključila v kvantitativni del raziskave, je sestavljalo 786 oseb (323 strokovnih delavcev, 244 učencev in 219 staršev), ki so s pomočjo anketnega vprašalnika podale oceno stanja na področju učnega okolja. Od tega je drugo skupino, ki se je vključila v kvalitativni del raziskave, sestavljalo 209 oseb (99 strokovnih delavcev, 60 učencev z učnimi težavami ter 50 staršev) iz osemintridesetih osnovnih šol, ki so v praktičnem delu v dveh šolskih letih raziskovali soustvarjanje spodbudnega učnega okolja na prvih treh korakih petstopenjskega modela nudenja pomoči. V raziskavi so bili uporabljene kvantitativne in kvalitativne statistične metode obdelave podatkov, in sicer: osnovna parametrijska statistika za opis vzorca in prikaz celotnega vzorca spremenljivk, frekvenčna razporeditev vseh spremenljivk od generalij do odgovorov ter aritmetične sredine in standardni odkloni za numerično izražene odgovore, faktorska analiza za določanje veljavnosti in zanesljivosti vprašalnika, kanonična diskriminantna analiza razlik v posameznih odgovorih glede na posamezno skupino, za ugotavljanje latentnih struktur, χ2-test, Levenejev F-test homogenosti varianc, t-test, analiza variance, aposteriorne primerjave s Hochbergovim GT2 testom in z Games-Howellovim testom. V empiričnem delu je bila v raziskovanju, ocenjevanju in razvoju elementov učnega okolja pripravljena ocena učnega okolja, ki je pokazala statistično pomembne razlike med strokovnimi delavci, učenci in starši v manifestni in latentni strukturi odgovorov o učnem okolju ter o uporabi soustvarjanja v šolski praksi. Strokovni delavci, učenci in starši različno ocenjujejo elemente fizičnega učnega okolja (urejenost in opremljenost šole in učilnic), didaktičnega in kurikularnega učnega okolja, predvsem tiste, ki so povezane s področjem preverjanja in ocenjevanja znanja. Najbolj izrazite so razlike v ocenah elementov socialnega učnega okolja, ki se odražajo pri doživljanju odnosov v šoli ter spoštovanju zmožnosti in sposobnosti učencev z učnimi težavami. Odkrite so značilnosti in poteki dogodkov z različnimi možnostmi doživljanja ter ravnanja strokovnih delavcev, učencev in staršev. Oblikovani so ustrezni opisi soustvarjanja spodbudnega učnega okolja za učence z učnimi težavami, pojasnitve in razlage, ki opisujejo pot do drugačne, inkluzivne šole 21. stoletja. Rezultati analize variance in diskriminantne analize ter vrednost diskriminatnih funkcij dokazujejo statistično pomembne razlike med odgovori strokovnih delavcev, učencev in staršev. Za ključno pri spreminjanju samoumevnosti v organizaciji, mišljenju in ravnanju strokovnih delavcev, učencev in staršev, s ciljem večjega povezovanja in razumevanja med njimi v dobrobit učenca z učnimi težavami, štejem odpravljanje ene izmed ugotovljenih razlik med skupinama pri trditvi »Strokovni delavci šole spoštujejo učence in zaupajo v njihove sposobnosti.« (F1=0,681; F2=-0,295). Ugotavljam, da strokovni delavci, učenci in starši so v procesu spreminjanja stališč, mišljenja in ravnanja, vendar se razlikujejo v mnenjih o spoštovanju posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb učencev z učnimi težavami. Iz primerjave latentnih struktur odgovorov posameznih skupin je razvidno, da strokovni delavci želijo uresničevanje sprememb učnega okolja v smeri oblikovanja inkluzivne šole 21. stoletja, vendar nimajo dovolj znanja za odkrivanje značilnosti in posebnih potreb ter za izvajanje strategij dobre poučevalne prakse. Strokovni delavci premalo vključujejo oziroma sploh ne vključujejo učenca v proces pomoči. Soustvarjanje je proces, s pomočjo katerega se sicer zagotavljajo pogoji za učenje, napredovanje in vrednotenje dela strokovnih delavcev, učencev in staršev, vendar v šoli še ni optimalno razvit (Čačinovič Vogrinčič, 2008; Grah, 2009). Strokovne delavce, učence in starše je potrebno bolj povezati oziroma povabiti, da oblikujejo skupno vizijo, da skupaj nadaljujejo proces spreminjanja učnega okolja in v proces pomoči vključijo in spoštujejo učenca. Zato jim je potrebno ponuditi čim več priložnosti, ki jim omogočijo analizo stanja ter razvoj procesa soustvarjanja za pridobivanje pozitivnih izkušenj pri uresničevanju sprememb v učnem okolju v osnovni šoli. Raziskava je omogočila analizo stanja učnega okolja, ki prispeva k boljšemu razumevanju perspektive razvoja spodbudnega učnega okolja v osnovni šoli v procesu soustvarjanja strokovnih delavcev, učencev in staršev. Opozarja na ovire in pomanjkljivosti pri soustvarjanju spodbudnega učnega okolja, poudarja pomen oblikovanja in vzdrževanja soustvarjalnega odnosa v šoli. Prispevek k znanstvenemu razvoju specialne in rehabilitacijske pedagogike je zajet v raziskovanju in razvijanju spodbudnega učnega okolja za učence z učnimi težavami v osnovni šoli v procesu soustvarjanja. Doktorska disertacija v empiričnem delu prispeva k razvoju pedagoške teorije in prakse s predstavitvijo primerov dobre prakse soustvarjanja spodbudnega učnega okolja, z izražanjem izkušenj in mnenj strokovnih delavcev, učencev in staršev. Aplikativni doprinos doktorske disertacije je v oblikovanju instrumentarija, s katerim smo v empiričnem delu raziskovali, ocenjevali in razvijali elemente učnega okolja ter uresničevali spremembe v poučevalni praksi. Predstavljam način soustvarjanja spodbudnega učnega okolja za učence z učnimi težavami osnovni šoli.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: inkluzivna vzgoja in izobraževanje, učenci z učnimi težavami v osnovni šoli, petstopenjski model nudenja učne pomoči, koncept timskega soustvarjanja v pedagoški praksi, učno okolje, elementi učnega okolja, ocenjevanje učnega okolja
    Število strani: 333
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Marija KavklerMentor
    izr. prof. dr. Gabi Čačinovič VogrinčičSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9898313)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1950
    Datum vnosa: 11 Dec 2013 14:19
    Zadnja sprememba: 11 Dec 2013 14:19
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1950

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa