[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vpliv disgrafije na učno uspešnost mladostnikov

Bine Skodlar (2013) Vpliv disgrafije na učno uspešnost mladostnikov. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1292Kb)

    Povzetek

    V diplomskem delu sem raziskoval težave mladostnikov z disgrafijo ter načine pomoči in podpore, ki so se izkazali za učinkovite in uporabne. Pisanje je kompleksna zaznavno-motorična veščina in kompleksen proces, ki je za nekatere mladostnike s specifičnimi učnimi težavami še toliko težji. Specifične učne težave se razprostirajo na kontinuumu od lažjih, zmernih do izrazitih, od kratkotrajnih do takih, ki trajajo vse življenje in so notranje ali nevrološko pogojene. Disgrafija spada med specifične učne težave, ki se izrazijo na področju pisanja. Pri njej gre za pomanjkljivo sposobnost prenašanja misli v pisno obliko, težave z rokopisom, delno nezmožnost avtomatizacije (zapomnitve) določenih abecednih in aritmetičnih simbolov ter znižano sposobnost učenca, da usvoji spretnosti pisanja glede na pravopisna pravila. Simptomi disgrafije pri mlajših otrocih se razlikujejo od simptomov pri mladostnikih. Pri mladostnikih z disgrafijo so najbolj značilne težave pri vključevanju višjih miselnih procesov s pisanjem, kot so izražanje misli na papir in operiranje s temi mislimi medtem, ko pišejo (organizacija in načrtovanje), ter razlika med dejanskimi sposobnostmi in tistim, kar mladostniki pokažejo pisno. Na področju izvršilnih funkcij imajo težave predvsem pri organizaciji, načrtovanju in metakogniciji. Te osebe bodo zagotovo naredile veliko napak zaradi površnosti. Počutijo se nekompetentne, kar vpliva na njihovo samopodobo ter pojav čustvenih težav. V šolskem okolju je naloga učitelja, da jim omogoči prilagoditve, da jih razume ter podpira. Svetovalni delavec pa jih mora opremiti s strategijami, ki so jim v pomoč v šoli in kasneje v življenju. Pri vsem tem je pomembna tudi vloga vodstva šole, ki mora zagotoviti nemoteno izvajanje vsega omenjenega in varen ter ustrezen prostor za vse udeležene v tem procesu. Mladostniki pa lahko veliko naredijo tudi sami zase. Naučijo se lahko strategij za izboljšanje izvršilnih funkcij, mnemotehnik, poiščejo podporno tehnologijo, ki jim je v pomoč in se naučijo biti sam svoj zagovornik oziroma osnov samozagovorništva. Poiščejo si lahko pomoč tudi v zunajšolskih programih in dejavnostih, ki so namenjeni prav izboljšanju njihovih šibkih šolskih, pa tudi socialnih veščin.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: disgrafija, specifične učne težave, mladostniki
    Število strani: 35
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Marija KavklerMentor
    asist. dr. Milena Košak BabuderSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9775433)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1762
    Datum vnosa: 30 Sep 2013 14:24
    Zadnja sprememba: 30 Sep 2013 14:24
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1762

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa