[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Predbralne zmožnosti v posebnem programu vzgoje in izobraževanja

Maja Padar (2013) Predbralne zmožnosti v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Diplomsko delo.

[img] PDF
Download (4076Kb)

    Povzetek

    Opismenjevanje je pomemben del posebnega programa vzgoje in izobraževanja, v katerega so vključeni otroci in mladostniki z motnjo v duševnem razvoju. Zaradi upočasnjenega kognitivnega razvoja učencev, program dlje časa predvideva razvijanje predbralnih zmožnosti. V skladu s sposobnostmi vsakega posameznika, se kasneje priključita še učenje veščine branja in urjenje bralnega razumevanja. Razvoj pismenosti je torej del programa, zato sem želela dobiti vpogled v nekatere predbralne zmožnosti pri otrocih in mladostnikih, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja. V raziskavi je sodelovalo trideset učencev, ki so razporejeni na vseh pet stopenj šolanja. V ta namen sem sestavila preizkus, prilagojen osebam z motnjo v duševnem razvoju. Preko različnih nalog sem ugotavljala, kako poznajo koncept tiska. Zanimalo me je, kolikšno je njihovo razumevanje jezika v besedilih, ki jih slišijo, in kolikšno v tistih, ki jih preberejo sami. Opazovala sem tudi, v kolikšni meri zmorejo vidno zaznavati, slediti in razločevati. Preverjeno je bilo še fonološko zavedanje, in sicer zavedanje dolžine besed, zavedanje rime, zmožnost slušnega razločevanja ter razčlenjevanja. Na vseh področjih so opazne razlike med posamezniki v isti skupini, vendar lahko iz povprečnih dosežkov opazimo naslednje. Višje razviti zmožnosti sta poznavanje koncepta tiska in vidno zaznavanje, za nižje razviti pa sta se izkazali jezikovno razumevanje ter fonološko zavedanje. Dosežki so izrazito visoki pri samem vidnem zaznavanju in vidnem razločevanju. To ne velja za zmožnost vidnega sledenja, saj so tu rezultati nizki. Tudi zaznavanje rime in zmožnost slušnega razčlenjevanja sta se izkazali za slabše razviti veščini. Število učencev, ki so usvojili dekodiranje, se s stopnje na stopnjo povečuje, bralno razumevanje pa ostaja nizko. Dosežki na celotnem preizkusu so bili najnižji pri otrocih na začetku šolanja, najvišji pa pri mladostnikih, ki obiskujejo peto stopnjo. Iz tega lahko sklenemo, da na razvoj predbralnih zmožnosti otrok z motnjo v duševnem razvoju vplivata tako proces zorenja kot tudi v ta namen usmerjene aktivnosti v času šolanja.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: predbralne zmožnosti, posebni program vzgoje in izobraževanja, otroci in mladostniki z motnjo v duševnem razvoju
    Število strani: 140
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Mojca Lipec StoparMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9698889)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1641
    Datum vnosa: 12 Avg 2013 12:37
    Zadnja sprememba: 12 Avg 2013 12:37
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1641

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa