[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vpliv osebnostnih in kontekstualnih dejavnikov na samostojnost mlajših odraslih oseb z Downovim sindromom

Sandra Medveš Berginc (2013) Vpliv osebnostnih in kontekstualnih dejavnikov na samostojnost mlajših odraslih oseb z Downovim sindromom. Doktorska disertacija.

[img] PDF
Download (1543Kb)

    Povzetek

    Razvijanje samostojnosti je ena izmed razvojnih nalog, s katero se spoprijemajo mlajše odrasle osebe, za mlajše odrasle z Downovim sindromom pa je še dodaten izziv. Rachels in Ruddick (1989) utemeljujeta samostojnost kot pomembno komponento življenja iz več zornih kotov, kar velja tudi za mlajše odrasle z DS. Zagovarjata stališče, da sta svoboda in samostojnost pomembna pogoja, da »nekdo ima svoje življenje«. »Imeti življenje« pa pomeni, da posamezniki lahko samostojno odločajo o načrtovanju dnevnih dejavnosti, o družbi, ki si jo bodo izbirali, da bodo zadovoljili sebe in izpolnili svoja pričakovanja. Izkušnje kažejo, da se prav navedenih elementarnih pogojev življenja mlajši odrasli z DS zelo zavedajo in z njimi tudi opredeljujejo svojo samostojnost, svobodo. Namen disertacije je bil raziskati dimenzije samostojnosti pri osebah z DS. Zanimalo nas je tudi, kateri varovalni dejavniki vplivajo na uspešen razvoj samostojnosti mlajših odraslih oseb z DS in kateri ogrožajoči dejavniki ovirajo uspešnejši razvoj samostojnosti. Vzporedno s tem so nas zanimale tudi povezave med varovalnimi in ogrožajočimi dejavniki v različnih mikrosistemih oseb z DS ter tudi, kako oseba z DS razume vpliv različnih dejavnikov na razvoj samostojnosti. Namen raziskave je bil tudi izdelati tipologijo slogov samostojnosti oseb z DS. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija, izvedena na podlagi analize delno strukturiranih intervjujev (multipla študija primera). Podatke sem zbirala z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji z osebami z DS, njihovimi starši, s ključno osebo in strokovnimi delavci (štirje primeri in enajst izvedenih intervjujev). Rezultati kažejo največjo stopnjo samostojnosti pri osebah z DS, ki niso vključene v institucijo, ampak so vpete v široko socialno mrežo oseb z značilnim razvojem, starši pa jim v optimalni možni meri dopuščajo biti odrasli, saj bolj ali manj uspešno upravljajo s tveganjem samostojnega odraščanja. Upad samostojnosti pa se kaže pri osebah z DS, pri katerih je socialna mreža omejena zgolj na institucionalno osebje in v instituciji bivajoče osebe. Pomembne druge osebe, ki bivajo z osebo z DS in ki izkazujejo ambivalenten odnos do možnih sposobnosti oseb z DS, so ena od ovir v razvijanju samostojnosti. Disertacija se zaključuje s predlogom, da bi morali raziskani varovalni in ogrožajoči dejavniki oseb z DS in okolja prispevati k nadaljnjemu razmisleku o drugačnem soustvarjanju kontekstualnih pogojev za razvijanje večje samostojnosti oseb z DS. Slednje je pomembno med drugim tudi zaradi precejšnjega porasta starostne strukture oseb z DS, kakor tudi drugih oseb z razvojnimi motnjami. Zaradi vse daljše življenjske dobe oseb z razvojnimi motnjami, je treba osebe okrepiti oziroma pripraviti za samostojno bivanje, saj bodo med drugim lahko preživeli svoje starše ali skrbnike.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: Downov sindrom, samostojnost, doživljanje, varovalni in ogrožajoči dejavniki, študija primera
    Število strani: 266
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Olga Poljšak ŠkrabanMentor
    izr. prof. dr. Blaž MesecSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9683785)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1605
    Datum vnosa: 09 Jul 2013 12:27
    Zadnja sprememba: 09 Jul 2013 12:27
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1605

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa