[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Dojenje otrok z downovim sindromom

Barbara Može (2013) Dojenje otrok z downovim sindromom. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (886Kb)

    Povzetek

    Prehrana je skupna potreba vseh otrok, vendar se na področju otrok z downovim sindromom pojavljajo določene posebnosti. Dojenje je idealen in naraven način prehranjevanja dojenčka, ki v prvih šestih mesecih življenja izpolni vse potrebe za njegovo rast in razvoj (Vistoropski, 2013). Prinaša številne prednosti, tako za otroka kot tudi za mater (Skale, 2010). Otroci z downovim sindromom se rodijo s številnimi zdravstvenimi posebnostmi, ki lahko predstavljajo oviro pri dojenju. Kljub temu je dojenje novorojenčka z downovim sindromom mogoče in tudi koristno (Sekcija za Downov sindrom, 2010; Breastfeeding a Baby with Down Syndrome, 2013). Za uspešno dojenje otroka z downovim sindromom potrebujejo matere ustrezno pomoč. Ta ne sme biti usmerjena le na otroka, temveč na celotno družino. Zlasti je pomembna psihološka pomoč, ki pomaga staršem, da se soočijo z otrokovimi posebnimi potrebami (Pori, 2012). Matere si v večji meri želijo sodelovanja s strokovnjaki (Vajagič, 2008). To lahko storijo z modelom zgodnje obravnave. Ta upošteva tipične razvojne mejnike in sledi razvoju posameznih funkcij otroka. Z zgodnjo obravnavo izdelamo načrt pomoči, ki načrtno spodbuja in usmerja učenje otroka od samega rojstva naprej. Pri oblikovanju načrta zgodnje obravnave sodelujejo starši in različni strokovnjaki. To so najpogosteje pediater, fizioterapevt, specialni pedagog in logoped (Vajagič, 2008). S skupnim oblikovanjem načrta zgodnje obravnave bi povezali sodelovanje med različnimi strokovnjaki in starši ter izboljšali njihovo komuniciranje in sodelovanje. Izpolnili bi tudi željo staršev po obisku strokovnjakov na dom, saj se program zgodnje obravnave lahko izvaja na domu, v posebnih centrih za zgodnjo intervencijo in v različnih predšolskih ustanovah (Jurišič, 2009; Kastelic, 2009). V svojem diplomskem delu sem upoštevala 26 anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnile matere otrok z downovim sindromom, rojenih po letu 2005. Želela sem raziskati, kakšne so splošne značilnosti dojenja slovenskih mater, kakšen je njihov odnos do njega, ravnanje in doživljanje dojenja. Raziskala pa sem tudi njihove potrebe po pomoči in želje za prihodnost. Ugotovila sem, da so anketirane matere močno naklonjene dojenju in da jih je polovica uspešno dojila. Dojenje je potekalo dlje kot dojijo matere otrok brez downovega sindroma. Skoraj vse matere so se pri dojenju otroka soočile tudi z različnimi ovirami. Nekoliko več težav pri tem so imele slabše informirane matere. Matere so v anketnih vprašalnikih navedle, da so bile z nudeno pomočjo večinoma zadovoljne, vendar si želijo v večji meri sodelovati z različnimi strokovnjaki. Izpostavile so, da si želijo več multidisciplinarne in sistematične obravnave otroka, več spodbujanja, vztrajanja in razumevanja s strani strokovnjakov.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: dojenje, downov sindrom, matere, zgodnja obravnava, pomoč
    Število strani: 72
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Mojca Lipec StoparMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9680201)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1584
    Datum vnosa: 08 Jul 2013 11:53
    Zadnja sprememba: 08 Jul 2013 11:53
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1584

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa