[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Družine otrok z Downovim sindromom in strategije mater pri spoprijemanju s stresom ob seznanitvi z diagnozo

Lea Ojo (2013) Družine otrok z Downovim sindromom in strategije mater pri spoprijemanju s stresom ob seznanitvi z diagnozo. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (7Mb)

    Povzetek

    Družina ima v otrokovem življenju zelo pomembno vlogo, saj v marsičem vpliva na njegov razvoj, vendar tudi otrok s svojimi razvojnimi in vedenjskimi značilnostmi vpliva na družinske člane in s tem na dinamiko dogajanja v družini. Diagnoza kot je Downov sindrom otroka, pri katerem gre za kromosomsko motnjo, zaradi katere imajo osebe značilne obrazne poteze, hipotonično muskulaturo, hiperfleksibilne sklepe, občutljivo kožo, redke lase in velik jezik, se dotakne vseh družinskih članov in lahko postavi njihovo življenje na glavo. Ker imajo osebe s to kromosomsko motnjo, poleg naštetih vizualnih znakov, tudi specifične kognitivne in osebnostne značilnosti, je za starše že rojstvo otroka z Downovim sindromom dogodek, ki prinaša veliko stresa. Ta se lahko tekom otrokovega razvoja celo še povečuje, predvsem pri materah, ki imajo v zgodnjem obdobju največ stika z otrokom (Most et al., 2006; Norizan in Shamsuddin, 2010; Padeliadu, 1998). Ali se bo mati s stresom uspešno spoprijela ali ne, pa je odvisno predvsem od podpore partnerja in okolice, kakor tudi od strategij spoprijemanja s stresom. V diplomskem delu me je po eni strani zanimalo, kako se z rojstvom otroka z Downovim sindromom soočajo družinski člani, kaj doživljajo in občutijo ob prejetju diagnoze ter kako je otrok s sindromom pomembno vplival na družinske odnose in odnos staršev do strokovnjakov; po drugi strani pa me je tudi zanimalo, kako učinkovito se matere spoprijemajo s stresom. V ta namen sem sestavila polstrukturiran intervju ter iz pogovorov z materami petih različno starih otrok z Downovim sindromom izvedela, kako so se soočile z diagnozo, koliko so jim pri tem pomagali strokovnjaki, partner in ostali družinski člani. Za ugotavljanje njihovih strategij spoprijemanja s stresom sem uporabila prirejeno lestvico trditev Lazarusa in Folkmanove »Načini spoprijemanja s stresom«. Analiza podatkov, pridobljenih od mater, je pokazala, da so se uspešno soočile z otrokovo diagnozo, saj so otroka v zelo kratkem času popolnoma sprejele tako kot tudi ostali družinski člani in okolica. Poudariti moram, da se je pri vseh materah, ki so sodelovale v moji raziskavi, obnesla uporaba zelo učinkovitih strategij: pozitivne ponovne ocene, načrtnega reševanja problema in iskanja socialne pomoči. Zanimivo pa je, da matere v mojem vzorcu niso imele opore pri strokovnjakih. Slednjim svetujejo, naj bodo pri podajanju diagnoze bolj občutljivi, empatični in človeški ter naj jih seznanijo tudi s pozitivnimi dejstvi in značilnostmi Downovega sindroma.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: družina, otrok z Downovim sindromom, soočanje z diagnozo, spoprijemanje s stresom
    Število strani: 114
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Marjanca Pergar KuščerMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9675849)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1564
    Datum vnosa: 03 Jul 2013 10:38
    Zadnja sprememba: 03 Jul 2013 10:38
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1564

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa