[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Dejavniki učiteljeve usposobljenosti za poučevanje učencev z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo

Suzana Pulec Lah (2013) Dejavniki učiteljeve usposobljenosti za poučevanje učencev z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (10Mb)

    Povzetek

    Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (v nadaljevanju ADHD) je najpogosteje diagnosticirana motnja v obdobju otroštva. Ocene o pogostosti ADHD v šolski populaciji so različne, prevladujejo ocene pogostosti od 3 do 7 % (APA, 2000; NCCMH, 2009). Značilnosti, ki so v diagnostičnih klasifikacijah primarno opredeljene kot pomanjkljiva pozornost, impulzivnost in hiperaktivnost, lahko v veliki meri ovirajo posameznikovo funkcioniranje na vseh pomembnih življenjskih področjih. Nedorečenosti na področju etiologije, narave in dinamike težav ter uspešnosti različnih obravnav omogočajo oblikovanje raznolikih prepričanj, razumevanj in pristopov k obravnavi posameznikov z ADHD. V šolskem obdobju je eden pomembnejših ciljev obravnave posameznikov z ADHD, če ne najpomembnejši, oblikovanje ustreznega vzgojno izobraževalnega (VIZ) programa oz. ustrezna individualizacija in diferenciacija izvedbe učnega procesa, ki je v največji meri odgovornost učiteljev. Učitelj oz. učiteljeva usposobljenost za poučevanje učencev z ADHD je torej ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega VIZ procesa za otroke z ADHD. V doktorskem delu predstavljamo sodobne koncepte razlage in trenutno sprejeta dejstva o motnjah pozornosti in hiperaktivnosti, vpliv motnje pozornosti in hiperaktivnosti na učenje in poučevanje ter temeljne predpostavke socialno kognitivne teorije in teorije samoučinkovitosti, na osnovi katerih smo želeli ugotoviti in pojasniti izbrane dejavnike učiteljeve usposobljenosti za učinkovito poučevanje učencev z ADHD. Predstavljamo tudi ugotovitve drugih raziskovalcev o obravnavanem problemu kot izhodišče za načrtovanje raziskovanja obravnavanega problema v slovenskem prostoru. Osnovni cilj doktorskega dela je raziskati v slovenskem prostoru še neraziskano učiteljevo polje znanj, izkušenj, prepričanj, zaznave samoučinkovitosti, ravnanj in potreb, povezanih s poučevanjem učencev z ADHD. V vzorec smo vključili osnovnošolske učitelje iz različnih slovenskih regij. Podatke smo zbrali z baterijo merskih pripomočkov oblikovano posebej za namen raziskave. Skladno z namenom raziskave in oblikovanimi raziskovalnimi vprašanji smo v procesu pridobivanja in analize podatkov komplementarno uporabili kvantitativne in kvalitativne metode raziskovanja s prevladujočo kvantitativno metodologijo. Rezultati kažejo, da učitelji potrebujejo, kar zaznavajo tudi sami, dodatno usposabljanje o poučevanju učencev z ADHD, poleg izbranih splošnih znanj o fenomenu ADHD predvsem specifična znanja o učinkovitih elementih poučevanja te skupine učencev. To sta tudi dejavnika, ki po različnih analizah v največji meri vplivata na učinkovitost reševanja problemov učencev z ADHD. V manjši meri in v določenih podskupinah se izkažeta kot vplivna tudi učiteljeva zaznava samoučinkovitosti ter doživljanje sistemske podpore pri delu z učenci z ADHD. Identificirali smo tri skupine učiteljev, ki dosegajo pomembno različne rezultate pri večini merjenih vsebinskih sklopov, razen pri prepričanjih o učencih in poučevanju učencev z ADHD, kar smo upoštevali pri oblikovanju smernic za nadaljnje profesionalno izobraževanje in usposabljanje učiteljev za delo z učenci z ADHD ter predlogu modela sistemske podpore učiteljev pri delu z učenci z ADHD. Oblikovani sklop inštrumentarija za ugotavljanje učiteljevega znanja, prepričanj, samoučinkovitosti, reševanja problemov in doživljanja podpore pri delu z učenci z ADHD se je izkazal kot vsebinsko in psihometrično primeren ter ob manjši modifikaciji uporaben za učiteljevo samoevalvacijo lastnega znanja, prepričanj in ravnanj, ter samoregulacijo nadaljnjega profesionalnega razvoja za bolj učinkovito delo z učenci z ADHD. Menimo, da so ugotovitve pomembne za ustreznejše razumevanje učiteljevega ravnanja, ustreznejšo komunikacijo z učitelji in oblikovanje bolj realnih pričakovanj do učiteljev, torej za vse, ki sooblikujejo podporo učiteljem pri njihovem delu, programe nadaljnjega profesionalnega usposabljanja učiteljev in tudi izobražujejo bodoče učitelje in šolske svetovalne delavce. V sklepnih ugotovitvah smo izpostavili tudi nekatere omejitve izvedene raziskave in podali predloge za nadaljnje raziskovanje obravnavanega problema.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: motnja pozornosti in hiperaktivnost (ADHD), učenci z ADHD, poučevanje učencev z ADHD, dejavniki učiteljeve usposobljenosti, znanje, prepričanja, zaznava samoučinkovitosti, sistemska podpora
    Število strani: 310
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Simona TancigMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9638729)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1467
    Datum vnosa: 29 Maj 2013 14:35
    Zadnja sprememba: 29 Maj 2013 14:35
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1467

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa