[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vloga vzgojitelja pri usvajanju slovenščine neslovensko govorečih otrok

Jasmina Novak (2013) Vloga vzgojitelja pri usvajanju slovenščine neslovensko govorečih otrok. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2530Kb)

    Povzetek

    Vloga vzgojitelja pri usvajanju slovenščine neslovensko govorečih otrok je ključnega pomena, saj je vzgojitelj za otroka »pomemben odrasli«, ki ustvarja, organizira in oblikuje sporazumevalno mrežo v vrtcu, v katerega so vse pogosteje poleg slovensko govorečih otrok vključeni tudi njihovi neslovensko govoreči vrstniki. V raziskavi je sodelovalo sto vzgojiteljic/vzgojiteljev iz desetih vrtcev na Dolenjskem in v Beli krajini. Osnovna raziskovalna metode je deskriptivna – kavzalna neeksperimentalna. Anketirane vzgojiteljice oz. anketirani vzgojitelji so odgovarjali na vprašanja v anketnem vprašalniku, ki so se vsebinsko nanašala na izkušnje oz. znanja, ki jih imajo na področju delu z neslovensko govorečimi otroki s poudarkom na področju usvajanja slovenskega jezika. Vzgojitelji z različnimi metodami in oblikami dela na osnovi opazovanja neslovensko govoreče otroke spremljajo na poti usvajanja slovenščine. Proces usvajanja jezika je na ravni vsakega posameznika individualen proces. Anketirani najpogosteje navajajo, da se omenjenim otrokom z namenom spodbujanja usvajanja jezika slovenščine posvečajo v obliki individualizacije oz. z individualno obliko dela. Neslovensko govoreči otroci, med katere sodijo romski otroci, otroci iz držav bivše Jugoslavije, otroci iz evropskih in neevropskih držav, so vključeni v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, vrtec, kjer se soočajo tako z integracijskimi težavami kakor tudi z razumevanjem in usvajanjem slovenščine. Na usvajanje jezika pa poleg otrokove starosti, motivacije, intelektualnih sposobnosti, osebnostnih lastnostih in okolja (vzgojitelj, vrstniki) vplivajo tudi dejavniki, ki opisujejo pomen socialno-ekonomskega statusa družine, katere del je neslovensko govoreči otrok, in demografski položaj oz. izvorni jezik (struktura), ki je otroku materni jezik. Podobnost med jeziki omogoča lažje in hitrejše razumevanje slovenskega jezika, kar otrokom omogoča občutek varnosti, ki predstavlja temelj otrokove aktivne družbene in jezikovne integracije. Dokazano je, da na uspešnost uzaveščanja drugega jezika vpliva bližina/sorodstvo ali oddaljenost/različnost drugega jezika od otrokove materinščine. Čim jasnejši je otrokov odnos do materinščine, čim bolj trden je njegov podsistem prvega jezika, hitreje bo pridobival drugi jezik (Čok, 1993: 128). Vzgojitelji z namenom integracije načrtujejo in izvajajo dejavnosti, ki najpogosteje segajo na kurikularna področja umetnosti, gibanja in matematike, saj menijo, da ta najbolje omogočajo vključitev neslovensko govorečega otroka v slovenski vrtec z neverbalno komunikacijo. Neverbalna komunikacija privede do vključevanja in razumevanja jezika, kar posledično preide v verbalno komunikacijo oz. uporabo slovenščine pri neslovensko govorečih otrocih.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: neslovensko govoreči otroci, proces usvajanja drugega/tujega jezika, demografski in socialni položaj, izvorni jezik, vloga vzgojitelja
    Število strani: 152
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Darija SkubicMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9638985)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1466
    Datum vnosa: 29 Maj 2013 14:25
    Zadnja sprememba: 29 Maj 2013 14:25
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1466

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa