[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Pomen spola razrednih učiteljev pri vzgoji in izobraževanju dečkov in deklic

Bojan Jeraj (2013) Pomen spola razrednih učiteljev pri vzgoji in izobraževanju dečkov in deklic. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (8Mb)

    Povzetek

    Osnovni namen naloge je ugotoviti, kakšen pomen ima spol razrednih učiteljev pri vzgoji in izobraževanju dečkov in deklic. Naloga v teoretičnem delu osvetljuje nekatere raziskave v našem in tujem prostoru, ki govorijo o razlikah med moškimi in ženskami v načinu vzgoje in poučevanja. Prav tako so izpostavljene razlike v učni uspešnosti med dečki in deklicami, ki so statistično pomembne tako v tujem kot našem prostoru. Predstavljena sta pregleda razlik v učni uspešnosti med spoloma po posameznih predmetnih področjih in najpogostejših razlag za njihov nastanek. Posebej je izpostavljen spol učitelja kot eden od možnih dejavnikov za razlike v učni uspešnosti med dečki in deklicami. V teoretični del so zajeti tudi krajši pregledi nad tem, kako se je učiteljski poklic feminiziral in kakšna je spolna struktura razrednih učiteljev v današnjem času pri nas in v tujini. V empirični raziskavi, ki smo jo izvajali v šolskem letu 2008/09 na osnovnih šolah v Republiki Sloveniji, sta bila oblikovana dva vzorca učencev in učenk ter en vzorec učiteljev in učiteljic. Vzorec 120 učiteljev in učiteljic je predstavljalo 59 moških in 61 žensk. Prvi (manjši) vzorec 452 učencev in učenk, ki je bil namenjen izpolnjevanju anketnih vprašalnikov, je predstavljalo 222 deklic in 230 dečkov na razredni stopnji. Drugi (večji) vzorec učencev in učenk je bil namenjen pridobivanju zaključnih ocen. Sestavljalo ga je 1110 učencev in učenk iz 4. in 5. razredov, in sicer 558 deklic in 552 dečkov. Manjši vzorec učencev in učenk je hkrati tudi del večjega vzorca učencev in učenk. V raziskavi sta bila uporabljena dva anketna vprašalnika, in sicer anketni vprašalnik za učitelje in učiteljice ter anketni vprašalnik za učence in učenke. Vprašalnika sta bila v treh tematskih sklopih enaka z namenom, da bi ugotovili, ali se kažejo razlike med stališči učiteljev in učiteljic ter stališči učencev in učenk. Enaki tematski sklopi govorijo o metodah in oblikah poučevanja, vzgojnih pristopih ter osebnostnih lastnostih učiteljev in učiteljic. Vprašalniku za učitelje in učiteljice so bili dodani še naslednji tematski sklopi: v prvem in drugem sklopu sta bili dodani vprašanji odprtega tipa, in sicer: Ali menite, da se način poučevanja med žensko in moškim razlikuje? in Ali menite, da se način vzgoje med žensko in moškim razlikuje? V četrtem sklopu so učitelji in učiteljice izrazili stališča o osebnostnih lastnostih in vedenjskih reakcijah dečkov ter o osebnostnih lastnostih in vedenjskih reakcijah deklic. V petem sklopu so izrazili stališča o svojih osebnostnih lastnostih, ki so v družbi danes še vedno pogosto spolno stereotipno poimenovane. Šesti tematski sklop je sestavljalo odprto vprašanje, s katerim smo ugotavljali, ali je po njihovem mnenju z vidika otrok dobro, če bi imeli dečki in deklice na razredni stopnji izkušnje tako z učiteljicami kot učitelji. V zadnjem delu pa smo pridobili njihove objektivne podatke. Vprašalniku za učence in učenke sta bila dodana dva sklopa: v prvem so učenci in učenke našteli 3 lastnosti, ki naj bi jih po njihovem mnenju morali imeti učitelji in učiteljice; v drugem so se opredelili, ali jim je ljubše, da jih poučujejo učitelji ali učiteljice; v zadnjem delu pa smo pridobili njihove objektivne podatke. Za namen zbiranja zaključnih ocen je bil oblikovan zbirnik zaključnih ocen učencev in učenk. Zaključne ocene učencev in učenk nam je posredovalo 62 razrednih učiteljev in učiteljic (27 moških in 25 žensk), ki so poučevali v 4. ali 5. razredu, in sicer iz naslednjih področij: matematika, slovenščina, naravoslovje in splošni učni uspeh. Učitelji in učiteljice so zbrali zaključne ocene učencev in učenk iz leta poprej, torej v šolskem letu 2007/08, saj je bil v šolskem letu, v katerem je potekala naša raziskava, splošni učni uspeh že ukinjen. Najpomembnejše ugotovitve naše raziskave so: 1) Učitelji in učiteljice se v stališčih o pogostosti lastne uporabe različnih metod in oblik dela pri pouku statistično pomembno ne razlikujejo. Ugotovili smo, da se pojavijo statistično pomembne razlike v stališčih med spoloma le v pogostosti uporabe 1 od 21 oblik/metod dela, in sicer učitelji naj bi pogosteje kot učiteljice pri učencih in učenkah spodbujali samostojno izdelovanje miselnih vzorcev. Učenci in učenke so izrazili stališče o tem, koliko se s posameznimi metodami/oblikami dela pri pouku naučijo. Med spoloma se v stališčih pokažejo statistično pomembne razlike le pri 1 metodi/obliki dela, in sicer učenke naj bi se, kadar delajo referat oziroma plakat v dvojicah, torej skupaj s sošolko oziroma sošolcem, naučile več kot učenci. 2) Izmed 38 trditev o načinih vzgoje, discipliniranja in kaznovanja se v stališčih med učitelji in učiteljicami pokažejo statistično pomembne razlike v 4 trditvah. Več učiteljev kot učiteljic meni, da na začetku šolskega leta sami določijo pravila vedenja v razredu in jih predstavijo učencem in učenkam; več učiteljic kot učiteljev pa pravi, da moteče učence in učenke, še preden jih kaznujejo, spomnijo na dogovorjena pravila. Prav tako več učiteljic kot učiteljev meni, da ne prepoznajo in ne upoštevajo interesov in želja dečkov. Do dečkov naj bi bile učiteljice tudi redkeje potrpežljive kot učitelji. Raziskava tudi pokaže, da gledajo dečki in deklice nekoliko različno na način vzgoje učiteljic in način vzgoje učiteljev. 3) Razlike v stališčih med učitelji in učiteljicami o osebnostnih lastnostih in vedenjskih reakcijah dečkov ter razlike v stališčih o osebnostnih lastnostih in vedenjskih reakcijah deklic govorijo o tem, da več učiteljev kot učiteljic meni, da so dečki radovedni/vedoželjni; več učiteljic kot učiteljev pa, da je za dečke značilno, da motijo pouk in da so deklice tudi konfliktne. 4) Ko znanje učencev in učenk v 4. in 5. razredu ocenjujejo učitelji in učiteljice, je naša raziskava pokazala, da dosegajo deklice v povprečju višje zaključne ocene na vseh merjenih področjih: pri matematiki, slovenščini, naravoslovju ter pri končnem učnem uspehu. Še pomembnejša ugotovitev pri tem je, da medtem ko dosegajo deklice zelo podoben učni uspeh na vseh merjenih učnih področjih tako pri učiteljih kot učiteljicah, dosegajo dečki slabši učni uspeh, ko jih poučujejo in njihovo znanje ocenjujejo učiteljice. Naša raziskava je torej pokazala, da dosegajo dečki v povprečju višje zaključne ocene, če jih poučujejo in njihovo znanje ocenjujejo učitelji. 5) Stališča učiteljev in stališča učiteljic o osebnostnih lastnostih ter o lastnostih, ki so povezane z učiteljevim delom in ki naj bi jih imeli vsi učitelji in učiteljice, niso pokazala nobenih statistično pomembnih razlik med spoloma. Razlike v stališčih med učitelji in učiteljicami o osebnostnih lastnostih, ki se jih v današnji družbi še vedno pogosto povezuje s spolnimi stereotipi, pa kažejo, da več učiteljic kot učiteljev meni, da zanje veljajo lastnosti: nežnost, skrbnost, natančnost, prijaznost in rad imeti otroke. 6) Raziskava kaže, da je dečkom in deklicam spol učitelja zelo pomemben. Več deklic kot dečkov si želi, da jih poučujejo učiteljice; da jih poučujejo učitelji, pa si želi več dečkov. Prav tako je zanimiva ugotovitev, da si tudi visok delež deklic zelo želi, da jih poučujejo učitelji, medtem ko je delež dečkov, ki bi si zelo želeli, da jih poučujejo učiteljice, opazno nižji. 7) Pri odprtem vprašanju učiteljem in učiteljicam o tem, ali je z vidika otrok dobro, da imajo že na razredni stopnji izkušnje tako z učiteljicami kot učitelji, je večina učiteljev in učiteljic svoj pritrdilni odgovor argumentiralo s tem, da je potrebo otrok po izkušnjah z učiteljicami in učitelji že na razredni stopnji mogoče povezati z družino, v kateri otrok odrašča in kjer sta pri vzgoji otrok zaželjena tako ženski kot moški lik. Na podlagi nekaterih teoretičnih izhodišč ter izsledkov naše raziskave sklepamo, da danes osnovna šola ponuja boljše možnosti za uspeh deklicam kot dečkom. Menimo, da bi morali o feminizaciji učiteljskega poklica začeti razmišljati kot o problemu, predvsem z vidika razlik v učni uspešnosti med dečki in deklicami, ter začeti uvajati premišljene strategije, s katerimi bi v učiteljski poklic privabili več moških. Zavzemanje za bolj uravnoteženo spolno strukturo razrednih učiteljev je namreč praksa že marsikje po svetu. Da imajo dečki in deklice na razredni stopnji izkušnje z obema spoloma učiteljev, ni pomembno le z vidika razlik v učni uspešnosti, temveč tudi z vidika socializacije ter doživljanja moškosti in ženskosti pri otrocih.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, spol, razlike med spoloma, razredni učitelj, dečki in deklice, učna uspešnost, feminizacija, moškost, ženskost, spolni stereotipi
    Število strani: 355
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Mojca Peček ČukMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9629769)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1444
    Datum vnosa: 21 Maj 2013 08:41
    Zadnja sprememba: 21 Maj 2013 08:41
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1444

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa