[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Pravljica v očeh psihoanalize - pravljica kot metoda terapije pri logopedski obravnavi patologije selektivnega mutizma

Katja Rovan (2013) Pravljica v očeh psihoanalize - pravljica kot metoda terapije pri logopedski obravnavi patologije selektivnega mutizma. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (295Kb)

    Povzetek

    Diplomsko delo obravnava pravljico kot literaturo za odrasle, ki jo odrasli skozi 'umetnost pripovedovanja' transferira na otroka. Reflektira jo skozi koncepte psihoanalize, pri čemer zasleduje analogije z leposlovjem in duhovnostjo. Duhovnostjo, ki se je osvobodila institucije religije in pričela lastno inteligenco primerjati z inteligenco svetih spisov. Pravljica namreč kot apokaliptična literatura meri na ontološki status ambivalence, ki ga obravnavajo tudi različni verski spisi. Ker je za vernika značilna vdanost v odnosu do Boga, in ker lahko to vdanost opazujemo tudi v izrazu pasivnosti hčerinega odnosa do Očeta, je 'preverjanje enakosti inteligenc' (Rancière: 2005) psihoanalitičnega diskurza in diskurza duhovnosti za potrebe razumevanja leposlovja na mestu. Osrednje vprašanje, ki ga zasleduje pričujoče besedilo, je geneza ženskosti. Opora analizi v teoretični razpravi je pravljica afriškega avtorja Kama Sywor Kamanda Začarana deklica, ki obravnava specifično libidinalno strukturo deklice v obdobju latence. Zgodba izpostavlja napetost med dvema označevalcema, Materjo in Očetom, pri čemer lahko opazujemo dekličino za-vezanost Očetu ter osvobajanje od te za-veze preko 'tistega tretjega', ki intervenira kot objekt Želje in s tem prestrukturira označevalec Očeta. Zaključek razprave je namenjen razmišljanju o vlogi terapevta (analitika, logopeda) v odnosu z otrokom s posebnimi potrebami (otrokom s patologijo 'selektivnega mutizma'). Ta vloga se namreč kvalitativno razlikuje od vloge v odnosu dveh odraslih. S skrbno izbiro pravljice kot metode terapije lahko logoped v otroku obudi zanimanje za ključna vprašanja, ki se v subjektu porajajo v različnih 'visoko občutljivostnih obdobjih' (Bettleheim: 1972, Montessori: 2006) za izgradnjo Subjekta kulture. Metoda pravljice v logopedski obravnavi omogoča široko didaktično aplikativnost na lingvističnih, psiholoških in socioloških področjih delovanja. Diplomsko delo osvetljuje in opredeljuje tudi mesto in vlogo logoterapevta v transdisciplinarnem timu za diagnostiko, obravnavo in evalvacijo 'razvojnih psihopatologij', kamor se po DSM IV-TR (SMF, 20. 11. 2010) uvršča tudi patologija 'selektivnega mutizma', bodisi kot samostojnega ali pridruženega simptoma.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: psihoanaliza, duhovnost, ženska seksualnost in ženskost, pravljica, diskurz Drugega, nevedni terapevt, logopedska obravnava, selektivni mutizem, bit(-je)
    Število strani: 66
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Janez KrekMentor
    asist. dr. Damjana KogovšekSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9627465)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1442
    Datum vnosa: 21 Maj 2013 08:39
    Zadnja sprememba: 21 Maj 2013 08:39
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1442

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa