[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vloga vzgojitelja v bolnišnici

Mateja Jerina Gubanc (2012) Vloga vzgojitelja v bolnišnici. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2550Kb)

    Povzetek

    Spremembe v vzgoji in izobraževanju, s poudarkom na večji individualizaciji kot didaktičnem načelu in upoštevanju multikulturnosti, postavljajo tudi pred vzgojitelja nove izzive. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni začetki humanizacije bolnišničnega zdravljenja otrok v slovenskem prostoru, koncept dela v bolnišnici, ki temelji na usklajevanju vzgojno-izobraževalnih ciljev kurikuluma za vrtec in specifičnih prilagoditvah vzgojno-izobraževalnih pristopov ob bolnem otroku. Predstavljena je vloga vzgojitelja ob sprejemu otroka v bolnišnico, ob prepoznavanju prilagoditvenih težav in zmanjševanju posledic hospitalizacije, njegova vloga v bolnišničnem oddelku in pomen sodelovanja s starši. Za kakovostno delo vzgojitelja v bolnišnici je potrebna jasna opredelitev njegove vloge. Zato smo skozi proces izpeljane empirične naloge poskušali ugotoviti izkušnje, stališča in pričakovanja otrok, staršev, zdravstvenega osebja in vzgojiteljev v slovenskih bolnišnicah o vlogi vzgojitelja pri procesu zdravljenja otrok v bolnišnici. Z anketnim vprašalnikom za starše hospitaliziranih otrok smo raziskali mnenja in predstave o vlogi vzgojitelja v bolnišničnem oddelku vrtca med starši, ki so neposredno vključeni v proces otrokovega zdravljenja in starši, ki so posredno vključeni v proces otrokovega zdravljenja. Rezultati raziskave kažejo, da starši pred prihodom v bolnišnico niso bili seznanjeni z vzgojno-izobraževalnim programom vrtca v bolnišnici in vlogo vzgojitelja. Primerjava med anketiranimi starši, kako podobna ali različna so njihova mnenja, pojmovanja o vlogi vzgojitelja v bolnišnici, se statistično pomembno ne razlikujejo. Starši menijo, da je prisotnost vzgojitelja v bolnišnici zelo zaželena, njegova vloga pa se kaže v tem, da najde primeren način, ki bo potolažil njihovega otroka ob čustvenih stiskah in da v aktivnosti in igro vključuje tudi starše, kar pa pozitivno vpliva na psihosocialni razvoj otroka. Pričakovanja staršev od vzgojiteljeve vloge v procesu sodelovanja se kažejo v razumevanju in podpori staršev ob njihovem spremljanju bolnega otroka, da upošteva posebne življenjske situacije, ki jo doživljajo starši v procesu hospitalizacije otroka in bogati vsebino odnosov med starši in otrokom. Z anketnim vprašalnikom za zdravstveno osebje smo raziskali mnenja in predstave o vlogi vzgojitelja v bolnišnici med skupinami zdravnik, diplomiran medicinski tehnik in medicinski tehnik. Rezultati raziskave kažejo, da je vzgojitelj na oddelku pomemben del tima strokovnih delavcev, ki z vzgojno-izobraževalnim programom bolnišničnega vrtca vpliva na humanizacijo hospitalizacije otroka s tem, ko s svojim delom prepoznava prilagoditvene težave bolnega otroka in vpliva na psihosocialno klimo bolnišničnega oddelka. Vzorec zdravstvenega osebja tudi meni, da se vzgojiteljeva vloga kaže v spremljanju otrokovega čustvenega doživljanja in skrbi za njegovo čustveno stabilnost, da je v oporo otroku pri zmanjševanju stisk zaradi bolezni in hospitalizacije, in da vključuje starše v skupno igro z otrokom. Zdravstveno osebje je različnega mnenja o oceni pomembnosti, da vzgojitelj v vzgojno-izobraževalni program vključuje vse otroke na oddelku, kar je tudi razlika v mnenju s starši bolnih otrok, ki menijo, da vzgojitelj mora vključevati v vzgojno-izobraževalni program vse otroke na oddelku, kljub temu, da je na oddelku prisoten tudi program bolnišnične šole. Mnenja in pričakovanja od vzgojiteljeve vloge, da pozna specifičnosti bolezni, ki se zdravijo na bolnišničnem oddelku in skrbi z različnimi dekorativnimi izdelki za otroku prijazno bolnišnico, se med zdravstvenim osebjem statistično pomembno razlikujejo. Da se vloga vzgojitelja kaže tudi v tem, menijo anketirani zdravniki in diplomirani medicinski tehniki, kar od vzgojitelja zahteva odgovornost, sposobnost avtonomnega delovanja in pripravljenost za vseživljenjsko učenje. S standardiziranim intervjujem s hospitaliziranimi otroki smo ugotovili, da se v vzgojno-izobraževalni program bolnišničnega vrtca vključuje celotna populacija otrok, ki se zdravi na oddelku. Otroci vzgojitelja doživljajo kot osebo, ki ji lahko zaupajo svoje počutje in razmišljanja o bolezni. Z raziskavo smo ugotovili, da se otroci zelo radi in prostovoljno vključujejo v vzgojno-izobraževalni program bolnišničnega vrtca. Da se otroci dobro počutijo v interakcijskem odnosu z vzgojiteljem kljub bolezni in slabemu počutju, potrjuje tudi mnenje otrok, ki menijo, da jim je v bolnišnici najbolj všeč igralni prostor, igra z otroki in vzgojiteljem, ter da jim vzgojitelj pripoveduje pravljice in pripravi dejavnosti, kjer lahko ustvarjajo z različnim materialom. Z odprtimi vprašanji smo pri vzgojiteljih bolnišničnih oddelkov vrtca dobili poglobljen vpogled v njihova pojmovanja o njihovem vzgojno-izobraževalnem pristopu do bolnega otroka. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji utemeljujejo vzgojno-izobraževalni pristop različno glede na delovno mesto, in sicer med oddelki splošne pediatrije in oddelki s specifično boleznijo. S tem pa so tudi nakazali razlike v vzgojno-izobraževalnem delu z vzgojitelji v vrtcu z zdravimi otroki. Njihov pristop do bolnega otroka temelji v prilagajanju otrokovim potrebam, ki izhajajo iz bolezni in procesa zdravljenja ter vplivajo na psihosocialni razvoj otroka. Iz utemeljevanja specifičnosti vzgojno-izobraževalnega pristopa vzgojiteljev je razvidno, da se njihovo delo prilagaja tudi potrebam oddelka. Sodelovanje strokovnih delavcev na oddelku, vzgojiteljem predstavlja zelo pomemben dejavnik v doseganju skupnih ciljev za humanizacijo zdravljenja otroka. Menijo tudi, da morajo biti vzgojitelji v bolnišnici usposobljeni za učinkovito sodelovanje z zdravstvenim osebjem, kar od njegove vloge zahteva avtonomno sodelovanje v timskem raziskovanju, ki je namenjeno izboljšanju kakovosti bivanja otroka v bolnišnici. Posebno področje vzgojiteljeve dejavnosti, ki zahteva drugačne zakonitosti kot delo z otroki in predstavlja pomemben dejavnik pri soustvarjanju organizacijske kulture bolnišničnega vrtca, je sodelovanje s starši. Na kakovostno in profesionalno delo vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu po mnenju vzgojiteljev vpliva ustrezna usposobljenost vzgojitelja, ki temelji na pripravljenosti za vseživljenjsko učenje. Usposobljenost vzgojitelja v interakcijskem odnosu z bolnim otrokom temelji na znanjih, ki izhajajo iz zavedanja učinkovitosti vzgojno-izobraževalnih učinkov v interakcijskem odnosu s hospitaliziranim otrokom. Procesno-razvojni model načrtovanja zahteva od vzgojitelja strokovno avtonomijo, ki se kaže v njegovi usposobljenosti načrtovanja dejavnosti za hospitalizirane otroke.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: humanizacija hospitalizacije, bolni otroci, bolnišnični vrtec, vloga vzgojitelja, komunikacija
    Število strani: 109
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    red. prof. dr. Milena Valenčič ZuljanMentor
    izr. prof. dr. Janez VogrincSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9600841)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1414
    Datum vnosa: 15 Apr 2013 12:52
    Zadnja sprememba: 14 Nov 2015 07:52
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1414

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa