[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Zaporniška subkultura v zavodih za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Dob pri Mirni

Tadej Petkovšek (2013) Zaporniška subkultura v zavodih za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Dob pri Mirni. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1837Kb)

    Povzetek

    Zapor predstavlja (ponavadi) premajhno in prenapolnjeno območje, kjer je zbranih veliko število različnih karakterjev s kriminalno preteklostjo, od katerih se z omejitvami, ki so del njihovega vsakdana, vsak spopada na svoj način. Njihovo življenje diktirajo zavodska pravila, da pa ta pravila ne ostanejo le mrtva črka na papirju, skrbijo zaposleni v zavodu. Posameznik se mora znajti in preživeti, tako da izpolnjuje formalna pričakovanja, ki so postavljena s strani zavoda, hkrati pa mora paziti, da ga soobsojenci ne spoznajo kot preveč konformnega zavodskim pravilom. Če ne izpolnjuješ vseh zahtev, si lahko sankcioniran formalno (zavod), kot tudi na neformalni ravni (ostali zaporniki). Strinjamo se lahko, da zavod za prestajanje kazni z vsemi svojimi specifikami predstavlja edinstven teritorij, kjer se razvije povsem edinstven družbeni sistem, katerega se raziskuje praktično od pojava zaporov dalje. Eden izmed ključnih dejavnikov rehabilitacije obsojencev je svetovalno delo v zavodu. Svetovalna služba v zavodu za prestajanje kazni zapora je delovni prostor marsikaterega socialnega pedagoga, ki je tako (so)odgovoren za rehabilitacijo obsojencev med njihovem bivanjem v zavodu. Da pa bi bila rehabilitacija čim bolj učinkovita je za socialnega pedagoga pomembno poznavanje in razumevanje zapora kot edinstvenega in zelo kompleksnega socialnega sistema, kjer odnosi med posamezniki in relacije teh odnosov potekajo na drugačen način, kot v zunanjem svetu. Zavod za prestajanje kazni lahko razumemo kot posebno družbeno tvorbo, ki je nastala na obrobju družbe. Sestavljen je iz posameznikov, ki jih je družba zavrgla oziroma na nek način eliminirala iz svoje sredine. Če posameznik obsodbo pravnega sistema in posledično družbe sprejme, potem deluje v zavodu kot predvidevajo zavodska pravila; lahko rečemo, da je podobno, kot ga je zavrgla družba, zavrgel tudi sam sebe oziroma je sprejel vlogo in oznake, ki so mu bile pripisane bodisi upravičeno bodisi neupravičeno. Seveda pa je takih posameznikov malo, večina obsojencev namesto da bi zavrgla same sebe, raje zavračajo družbo in sistem, ki sta ga obsodila na prestajanje zaporne kazni. Lahko govorimo torej o kolektivnem odgovoru na zaznamovanost s strani družbe, kar pa nas pripelje do zaporniške subkulture. (Pre)velika vpletenost obsojenca v zaporniško subkulturo je lahko velika ovira pri uspešni obravnavi le-tega, tako da je za socialnega pedagoga zelo pomembno, da ta socialni fenomen pozna, razume in ga prepozna. Svoje diplomsko delo sem zato posvetil raziskovanju zaporniške subkulture v dveh največjih zaporih pri nas.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: totalna institucija, zapor, prizonizacija, deprivacijski model, importacijski model, subkultura, zaporniška subkultura
    Število strani: 108
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Mitja KrajnčanMentor
    asist. Boštjan BajželjSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9545033)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1261
    Datum vnosa: 06 Feb 2013 13:59
    Zadnja sprememba: 06 Feb 2013 13:59
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1261

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa