[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Samoregulacija in cilji dijakov v socialnem kontekstu

Suzana Strmšek Turk (2012) Samoregulacija in cilji dijakov v socialnem kontekstu. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (3278Kb)

    Povzetek

    Področji samoregulacije in motivacijskih ciljev sta danes v središču teorij, ki skušajo pojasniti motivacijske procese in učne dosežke. Slednji so namreč pomembno povezani s ciljno usmerjenostjo, samoregulacijo učenja in samoučinkovitostjo učencev. Osnovni raziskovalni problem disertacije je zato usmerjen v osvetlitev kompleksnosti narave ciljev dijakov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja v socialnem kontekstu ter v utemeljitev in interpretacijo motivacijskih in samoregulacijskih vidikov učenja dijakov, v konceptualnem okvirju socialno kognitivne in konstruktivistične paradigme. Empirični del disertacije izhaja iz predpostavljenega raziskovalnega modela doktorske disertacije in odgovarja na pet sklopov raziskovalnih vprašanj o: naravi ciljev in ciljnih usmerjenosti dijakov, vzorcih motivacijskih ciljev dijakov, samoregulaciji učenja, učinkovitosti samoregulacije dijakov v vzgojno-izobraževalnem kontekstu ter ciljni usmerjenosti in samoregulaciji učenja dijakov v družinskem kontekstu. Usmerjen je v preverjanje hipotez o ciljih in delovanju samoregulacijskih mehanizmov dijakov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja v socialnem kontekstu. V raziskavo je bilo vključenih skupno 492 dijakov trinajstih srednjih poklicnih in strokovnih šol Podravske regije. S 56 dijaki ene izmed vključenih šol je bil izveden intervju, 436 dijakov dvajsetih oddelkov, od tega 170 dijakov srednjega poklicnega izobraževanja in 266 dijakov srednjega strokovnega izobraževanja pa je bilo vključenih v vzorec za izvedbo kvantitativnega raziskovanja. Za slednji vzorec je bilo pridobljeno 706 ocen učiteljev, sodelovalo pa je tudi 192 staršev dijakov. Izvedba intervjujev je ob upoštevanju recipročnosti vplivov osebnega in socialnega konteksta dijakov razširila razumevanje ciljnih usmerjenosti in problemov dijakov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Analiza v intervjujih z dijaki pridobljenega gradiva je namreč pokazala, da so cilji osebnega konteksta dijakov pomembno povezani s cilji njihovega socialnega konteksta. Iz analize gradiva je razvidno tudi, da dijaki k učnim nalogam sicer pristopajo samozavestno, a pasivno. Več pozornosti posvečajo temu, da dokažejo, da so »pametni«, kakor temu da bi »se nalogo naučili«, kar nedvomno kaže na pomemben problem v poklicnem in strokovnem izobraževanju. V intervjujih pridobljene informacije o ciljih dijakov so bile pomembno dopolnilo pri pripravi lastnega merskega instrumenta za merjenje ciljev dijakov v socialnem kontekstu, ki je bil v raziskovanju uporabljen za identifikacijo latentne strukture ciljev dijakov. Glede na identificirane kombinacije ciljnih usmerjenosti sem dijake razvrstila v specifične homogene vzorce motivacijskih ciljev, ki so pokazali razlike v stopnji izrazitosti posameznih ciljnih usmerjenosti in medsebojno povezanost motivacijskih ciljnih usmerjenosti dijakov. V okviru empiričnega dela disertacije sem preučila tudi razlike in povezanost med vzorci motivacijskih ciljev dijakov ter spolom, letnikom in stopnjo izobraževanja, učnimi dosežki in predhodno učno neuspešnostjo dijakov v srednji šoli. Na področju samoregulacije sem identificirala latentno strukturo samoregulacije učenja dijakov in ugotovila, da se faktorska struktura precej razlikuje glede na faktorske strukture drugih raziskav. Ugotovila sem, da je sistem preučevanih manifestnih sklopov spremenljivk motivacijskih strategij učenja dijakov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja mogoče pojasniti s skupno devetimi faktorji. Od originalne verzije uporabljenega vprašalnika MSLQ se v največji meri razlikujejo konstrukti učnih strategij dijakov. Sklepam, da gre pri tem tako za specifičnost populacije dijakov, ki se vključujejo v poklicno in strokovno izobraževanje, kakor tudi za nujnost učinkovitejše nadaljnje presoje indikatorjev uporabe motivacijskih strategij samoregulacije dijakov tovrstnega izobraževanja oziroma uporabo instrumentov merjenja, ki bi v večji meri upoštevali značilnosti socialnega konteksta. Na področju samoregulacije sem preučila odnose med samoregulacijo učenja in vzorci motivacijskih ciljev dijakov. Preverila sem tudi razlike in povezanost samoregulacije učenja dijakov z njihovim spolom, letnikom in stopnjo izobraževanja ter učnimi dosežki. Samoocenjeno samoregulacijo učenja dijakov sem primerjala še z učiteljevimi ocenami samoregulacije dijakov v vzgojno-izobraževalnem kontekstu, nazadnje pa preverila še, kolikšen delež prispeva izobrazbena stopnja staršev dijakov, njihovo vrednotenje izobraževanja in ciljna usmerjenost, k ciljnim usmerjenostim dijakov, njihovim učnim dosežkom in njihovi samoregulaciji učenja. Z ugotovitvami disertacije sem utemeljila ustreznost raziskovalnega modela disertacije in nakazala pomembne smernice za prihodnje znanstveno-raziskovalno pedagoško delo na področju ciljne usmerjenosti in samoregulacije učenja dijakov. Identificirane ciljne usmerjenosti in vzorce motivacijskih ciljev dijakov v socialnem kontekstu ter hkratno identificiran prispevek uporabe motivacijskih samoregulacijskih učnih strategij dijakov v odnosu do učnih dosežkov lahko pomembno prispevajo k razširitvi kriterijev za presojanje učinkovitosti šolskih praks v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Omogočajo oceno stanja in širijo možne okvirje učinkovitega pedagoškega načrtovanja in delovanja v smeri povečevanja učne uspešnosti ter preprečevanja osipa. Raziskovalne ugotovitve disertacije vsekakor kažejo na to, da bi bilo v poklicnem in strokovnem izobraževanju pedagoška prizadevanja smiselno intenzivneje usmeriti v svetovalne dejavnosti, socialno-pedagoške programe in načine dela, ki bodo upoštevali konstruktivistična in socialno kognitivna spoznanja na področju samoregulacije in ciljev ter vpetost vzgojno-izobraževalnega konteksta v širši socialni kontekst. V skrbi za celostni pristop k posamezniku ter usmerjenosti v pomoč dijakom pri spoprijemanju z izzivi socialnega okolja je treba oblikovati ustrezne pristope v procesu poučevanja ter hkrati zagotoviti podporo učiteljem pri ozaveščanju in opolnomočenju dijakov na področju ciljne usmerjenosti in samoregulacije učenja. V kurikulum poklicnega in strokovnega izobraževanja je smiselno vključiti vzgojno-izobraževalne cilje, ki bodo zagotavljali priložnosti za razvoj odgovornosti in avtonomije dijakov znotraj vzgojno-izobraževalnega konteksta.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: poklicno in strokovno izobraževanje, konstruktivizem, socialno kognitivna teorija, socialni kontekst, dijak, motivacija, cilji, ciljne usmerjenosti, vzorci motivacijskih ciljev, samoregulacijsko učenje, učne strategije
    Število strani: 302
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Mojca JuriševičMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9480521)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1194
    Datum vnosa: 26 Nov 2012 11:31
    Zadnja sprememba: 12 Nov 2015 16:27
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1194

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa