[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Sodobni portret

Petra Pergar (2012) Sodobni portret. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (18Mb)

    Povzetek

    Portert je skozi čas večkrat spremenil svoj namen, vzporedno z njim pa tudi svojo zgodbo. Portretiranje torej ni le poizkus posnemanja realnosti, temveč je nekakšna slikovna pripoved, ki razkriva portertirančevo dušo, njegovo zgodovinsko in socialno zaledje, vrednote, interese idr. V obdobju renesanse, se je na vseh umetnostnih področjih zgodil preporod. Je prvo veliko obdobje evropskega slikanega portreta, ki je slikarstvu doprinesel številne novosti, kot so na primer oljne barve, tričetrtinski pogled, različne kompozicijske rešitve ter več vrst portretnih tipov (samostojni portret, dvojni portret, skupinski portert). V času baroka se v umetnosti evropskega portretnega slikarstva pojavijo nove težnje naročnikov, ki so jih pretežno predstavljali meščani. Le ti so stremeli k temu, da bi se po izgledu čimbolj približali plemstvu, zato so v portretno slikarstvo uvedli preobleke, rekvizite ter scensko ozadje, ki pa nikakor ni smelo prevladati nad obrazom upodobljenega in obleko. V tem času se pojavijo tudi prijateljski, družinski in konjeniški portret. V rokokoju baročno uradno togost nadomestijo igrivost, veselje, ljubezen, večna mladost in lepota ter dvorna eleganca, ki se še bolj izrazijo v naravi. Ponovno oživijo skoraj pozabljeno slikarsko tehniko »pastel«, ki se z rokokojsko motiviko čudovito staplja v celoto. V romantiki preide lahkotnost rokokojskih umetnin na mračnejše tematike, k duhovnemu in neskončnosti, kar slikarji poudarijo z izborom barv ter romantičnim razpoloženjem. V začetku 19. stoletja v portretnem slikarstvu v ospredje stopi konkretna umetnost z željo po prikazovanju realnosti takratnega časa. Z izumom fotografije v 19. stoletju pa v slikarstvu nastopi krajša kriza, vendar si s pojavom impresionizma kmalu opomore. V obdobju impresionizma poizkušajo umetniki upodobiti trenutnek giba, izraza na obrazu ali igro svetlobe in sence, hkrati pa želijo upodobiti tudi psihološko plat portretiranca. Spremeni se tudi način slikanja. Slikarji se namesto nežnih prehodov med barvami poslužujejo kratkih pretrganih potez, pik oziroma točk (pointilizem), ter manjših barvnih ploskev, ki jih polagajo eno zraven druge in tako gradijo prostor in ustvarjajo volumen. Stil slikarjev postaja vedno bolj individualiziran in posledično hitro prepoznaven. Podobno je bilo tudi v obdobju ekspresionizma 20. stoletja, ki je zavračal vsakršne idealistične in naturalistične estetske norme v slikarstvu na sploh. Slikarji portretisti so se raje posvečali raziskovanju portretirančeve notranjosti, psihe, duše. Za to obdobje so značilne figuralne distorzije (tako notranje, kot zunanje), pretirano poudarjeni in disproporcionalni deli telesa, groba stilizacija in abstrahiranje oblik, močni barvni kontrasti in neupoštevanje prostorskih ključev. V umetnost slikarstva vpeljejo nove inovativne pristope in materiale. Meje med abstraktnim in figuralnim se začnejo zabrisovati. V obdobju postmodernizma se je v slikarstvu ponovno pojavila tendenca po večji komunikativnosti ter dostopnosti širši javnosti. V umetnosti so se skozi zgodovino vedno znova pojavljali novi mediji. S pojavom fotografije v 19. stoletju se je iz umetnosti slikarstva najprej umaknila realistična reprezentacija podobe, saj je to funkcijo prevzela fotografija, ki je služila kot dokument (podobno vlogo je imela renesančna slika). Šele, ko je fotografija prenehala biti zgolj dokumentacija nekega dogodka, je postala enakovredna tradicionalnim umetniškim zvrstem. Podobno se je dogajalo z videom in internetom, s katerim umetnik manipulira, ustvarja nove prostore, reproducira osebe, ki v realnosti ne obstajajo in podobno. S pomočjo novih medijev pa so ustvarjali tudi Zora Stančič, Petra Varl in Luc Tuymans. O delu in ustvarjanju slednjih sem pisala v zadnjem poglavju, ki pa vključuje tudi velikega slovenskega sodobnega slikarja Gabrijela Stupico. Pojem sodobnega slikanega portreta sem vključila tudi v pedagoški del, ki sem ga v praksi izvedla v prvem letniku gimnazije. Za motiv sem izbrala portret, prevladujoča tehnika pa je kolaž.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: slikani portret, psihologiziranje, modernizem, figuralna distorzija, novi mediji, sodobni portret
    Število strani: 90
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    red. prof. Zdenko HuzjanMentor
    izr. prof. dr. Tonka TacolSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9469769)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 1180
    Datum vnosa: 19 Nov 2012 07:47
    Zadnja sprememba: 19 Nov 2012 07:47
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1180

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa